40 dni brez alkohola … z nasmehom
03. 03. 2022
Akcija 40 dni brez alkohola poteka že sedemnajstič, tokrat pod nosilnim geslom "Smej se". Z akcijo organizatorji opozarjajo, da prekomerno pitje alkohola v Sloveniji povzroča veliko stisk v naših družinah zaradi skrhanih odnosov, nasilja, prometnih nesreč in bolezni.
Akcijo soorganizirajo Slovenska karitas, Javna agencija RS za varnost prometa, NIJZ in Med.Over.Net s podporo pridruženih organizacij: Zavod Varna pot, Katedra za družinsko medicino Medicinske fakultete v Ljubljani (projekt Sporočilo v steklenici – www.NALIJEM.SI), Društvo Žarek upanja, Zavod Vse bo v redu, Zveza klubov zdravljenih alkoholikov, Društvo abstinent, Skupnost centrov za socialno delo Slovenije in Društvo “Up” ter letošnji gost Zveza kulturnih društev Slovenije. Veseli nas, da z Nacionalnim inštitutom za javno zdravje že peto leto sodelujemo v tako odmevni akciji.
Peter Tomažič, glavni organizator akcije in generalni tajnik pri Slovenski karitas, je uvodoma predstavil akcijo in namen organizatorjev, da z geslom “Smej se” ljudi spodbujajo k odprtosti in iskanju načinov, da bi se znali veseliti brez alkohola tako v domačem kot v širšem družabnem okolju. Vsak nasmeh in smeh šteje tudi v naših vsakdanjih odnosih. S pravim veseljem, humorjem in pozitivno naravnanostjo premagujemo večje ali manjše ovire na življenjskih poteh, kar je odlična preventiva pred zasvojenostjo. V luči aktualne geopolitične in varnostne situacije se naveže na besede papeža Frančiška, ki predlaga, da se letošnji post in odpoved alkoholu poleg tistih, ki trpijo zaradi alkohola nameni tudi za mir med nami, v svetu in predvsem za mir v Ukrajini.
Preteklo obdobje je bilo zaskrbljujoče tudi na področju prometne varnosti. “V letu 2021 se je zaradi alkoholiziranih povzročiteljev pripetilo 1.513 prometnih nesreč oz. 11 % več kot v letu 2020. Povečanje beležimo tudi pri številu prometnih nesreč s telesno poškodbo in smrtjo, in sicer za 16 %. Skupaj je v prometnih nesrečah, ki jih je povzročil alkoholiziran udeleženec, umrlo 37 udeležencev oz. 37 % več kot v letu 2020. A kot vedno znova poudarjam, alkohol ni “kriv” za prometno nesrečo. Odgovoren je človek, ki se alkoholiziran usede za volan motornega vozila, krmilo motorja ali kolesa in nesrečo povzroči,” pove Jože Hribar, direktor Javne agencije RS za varnost prometa.
Andreja Verovšek, socialna delavka, moderatorka foruma Zasvojenost in pomoč ter spletne strani https://brezalkohola.si; strokovna sodelavka v akciji 40 dni brez alkohola pove: “Zaradi alkohola trpijo tako zasvojeni kot njihovi družinski člani, prijatelji in sodelavci. Kljub temu, da se z zasvojenostjo spopada vsaka četrta slovenska družina, še vedno premalo vemo, prepozno ukrepamo in ne preprečujemo njihovega nesmiselnega trpljenja. Eden od načinov zmanjševanja škode in posledic pitja alkohola je zavedanje, da lahko vsak izrazi svojo zaskrbljenost osebi, ki prekomerno pije alkohol, in jo spodbudi k iskanju oblik pomoč ter da ponudi pomoč človeku, ki živi s takšno osebo.”
Sodelavka projekta SOPA in psihologinja na NIJZ Karmen Henigsman je izpostavila, da je registrirana poraba v letu 2020 znašala kar 9,8 litra čistega alkohola. To pomeni, da je vsak prebivalec, starejši od 15 let, v povprečju v tem letu spil 81 l piva in 42 l vina in 3 l žgane pijače. Pri tem ne smemo zanemariti tudi težje ocenljive neregistrirane porabe, ki omenjeno številko poveča še za eno petino in izhaja predvsem iz domače proizvodnje alkoholnih pijač.
”Podatki so dodatno skrb vzbujajoči, ko pogledamo številke, ki nam pričajo o tem, da vsak dan, zaradi vzrokov, povezanih izključno s pitjem alkohola, umrejo tri osebe. S pitjem alkohola so povezani tudi mnogi stroški države (zdravstveni stroški, stroški zaradi prometnih nezgod, nasilja v družini, kriminalnih dejanj), ki so v letih 2012 – 2016, letno v povprečju znašali kar 228 milijonov evrov,” je dodatno pojasnila Karmen Henigsman.
Poudarila je problematiko pitja alkohola tudi v času epidemije COVID-19. To obdobje namreč za marsikoga predstavlja izziv, breme, obdobje vprašanj in negotovosti, kar se pri nekaterih odraža tudi v povečanem pitju alkohola. Pri tem navaja: ”Raziskava NIJZ SI-PANDA, ki spremlja stanje v različnih obdobjih epidemije COVID-19, razkriva, da je od 7,9 – 13,9 % odraslih prebivalcev v Sloveniji v času epidemije pilo več alkoholnih pijač kot pred epidemijo. Porast je še najbolj očitna v starostni skupini 18 – 29 let, kjer je približno petina posameznikov poročala o večji količini popitega alkohola v obdobju epidemije.”
Prav tako je osvetlila, da se bi ljudje pogosteje morali zavedati posledic, ki jih ima pitje alkohola na nas in druge ter, da je ravno 40 dni brez alkohola priložnost, da ugotovimo kakšne prednosti nam prinaša nepitje alkoholnih pijač: ”Zelo hitro lahko opazimo, da imamo več energije, da se počutimo boljše, čas pa lahko sedaj namenimo bolj zdravim izbiram, ki še dodatno izboljšajo naše počutje, hkrati pa občutimo ponos ob novih uspehih. Še posebej v težkih trenutkih je pomembno, da se vsake toliko ustavimo in vprašamo, kaj zares potrebujemo in se posvetimo stvarem in osebam, ki nas izpopolnjujejo. Medosebni odnosi so pri tem lahko naša ključna podpora, zato se je dobro še posebej zavedati, da kadar pijemo alkohol, posledic ne nosimo samo mi!”
V nadaljevanju je Karmen Henigsman predstavila dosedanje delo na področju zamejevanja pitja alkohola v Sloveniji: ”S projektom SOPA, ki je potekal na NIJZ, smo pilotno preizkusili pristop podpore, ki ga je izvajalo kar 300 strokovnjakov zdravstvenih domov in centrov za socialno delo v 18 lokalnih okoljih. S pristopom smo na poti zmanjšanja ali opuščanja pitja nagovorili skoraj 50.000 ljudi, obravnavali 4.000 posameznikov, ki tvegano ali škodljivo pijejo, ter jih 943 uspešno podprli v smeri zmanjšanja ali opustitve pitja alkohola. Z delom bomo nadaljevali še naprej, saj se bo pristop podpore še letos razširil na vse obstoječe centre za krepitev zdravja in zdravstveno vzgojne centre v zdravstvenih domovih po vsej Sloveniji. Svetovanje je tako dostopno vsakemu, ki bi si želel zmanjšati ali opustiti tvegano in škodljivo pitje alkohola.” Ob tem je na kratko predstavila tudi vpeljavo novih delavnic na temo izboljšanja medosebnih odnosov in odnosa do sebe: ”Letos v centre za krepitev zdravja in zdravstveno vzgojne centre v vseh zdravstvenih domovih prav tako vpeljujemo delavnico, ki je bila pilotno preizkušena v projektu SOPA in se navezuje na pridobivanje osnovnih veščin za negovanje skrbnega odnosa do sebe in zdravih odnosov z drugimi.”
Že manjše količine popitega alkohola imajo lahko negativen vpliv na naše zdravje, zato je Henigsman dodala: ”varne meje pitja alkohola ni. S pitjem alkohola je namreč neposredno povezanih več kot 200 bolezenskih stanj in poškodb. Ne vpliva pa samo na zdravje, ampak povečuje tudi tveganje za prometne nesreče, tvegana vedenja, nasilje. Povečuje naše osebno stisko in uničujoče vpliva na naše bližnje medosebne odnose.” in se tako navezala na predhodne govorce.
Za konec pa je spodbudila k udeležbi v akciji 40 dni brez alkohola z naslednjimi besedami: ”Verjamemo, da so medosebni odnosi lahko pomembna motivacija in pot k večjemu zadovoljstvu vsakega izmed nas. Zato se podprimo, pokažimo solidarnost do drugih in pokažimo, da če pijemo manj oziroma nič, nas je več … zase in za druge”.
Letošnja ambasadorja akcije sta stand up komika Uroš Kuzman in Aleš Novak. Spodbujata nas, da se smejimo zadnji in ne zadnjič. O svoji odločitvi k spodbudi 40 dni brez alkohola sta povedala in priznala, da jima bo predstavljala izziv in priložnost za trening samodiscipline, ki je vedno dobrodošel, saj se iz njega vedno izcimi kaka pozitivna navada, ki nato ostane in dela življenje lepše. Zaključita s spoznanjem, da bo ta izziv v navezi s prijateljem zanimiva in predvsem pozitivna preizkušnja. Hkrati pa se zavedata prednosti ne pitja in verjameta, da bosta svojo akcijo uspela dokazati, “trezen” še ne pomeni “brezvezen”.
”Alkohola ne potrebujemo nujno za življenje, smeh in veselje pa.”
Več na virih: