Domov > Bi bili v letu 2025 ”trezno radovedni” ali ”radovedno trezni”? – Izberite zdrave alternative

Bi bili v letu 2025 ”trezno radovedni” ali ”radovedno trezni”? – Izberite zdrave alternative

12. 12. 2024

S svetlobno hitrostjo se približuje tisti čas leta, ko planiramo nove začetke in potujemo “novim zmagam naproti”. Vsak si zastavlja cilje po svoji meri in željah. Veliko »novih zmag« in ciljev si zastavimo predvsem takrat, ko se končuje eno obdobje in začne novo.

Večina jih je povezanih s spremembo življenjskega sloga v smislu: »shujšal/a bom«, »prenehal/a bom kaditi«, »začel/a bom redno telovaditi«… Včasih je ta želja/cilj/nova zmaga povezana tudi s pitjem alkohola. Danes ima na naše odločitve pogosto vpliv tudi prisotnost na družbenih omrežjih. Če ste aktivni na vsaj enem od njih, ste gotovo zasledili kakšno od skupin, ki nagovarja življenje brez alkohola. Ljudi v tovrstnih skupnostih združuje eno: vzpostaviti odgovoren odnos do pitja alkohola in ga imeti pod nadzorom. Pa vi? Ste kaj »trezno radovedni« ali »radovedno trezni«?

»Alkoholni post« in »trezna radovednost« ali »radovedna treznost«

V zadnjih desetletjih so v splošni javnosti aktualne časovno omejene akcije t.i. alkoholnega posta. Vsi poznamo pri nas nacionalno tradicionalno uveljavljeno akcijo 40 dni brez alkohola Slovenske Karitas. Podobno temu so zelo razširjene različno dolgo trajajoče oblike alkoholnega posta v smislu »dry january« (»suh januar«) ali »sober october« (»trezni oktober«) (1,2). Do porasta akcij-izzivov opustitve alkohola za neko časovno obdobje je prišlo istočasno s pojavom podobnih akcij v povezavi z življenjskim slogom npr. veganuar, move – movember … (1) Za tovrstne kampanje je značilno, da ne zahtevajo nujno popolne opustitve pitja alkohola v dolgoročnem smislu, ampak spodbujajo osebe, ki pijejo alkohol k razmisleku o svojem odnosu do alkohola in posledicah pitja alkohola na njihovo zdravje in njihove bližnje (2).

Nekoliko novejši pa je koncept t.i. »Sober curiosity« (»trezna radovednost« ali »radovedna treznost«) in »mindful drinking« (»previdno pitje«). V obeh primerih gre za trenda, ki sta vedno bolj popularna v zahodnem svetu, še posebej med mladimi, ki se ne identificirajo s tradicionalnim binarnim pogledom na pitje alkohola, ko obstajata samo dve možnosti: ali alkohol pijemo ali alkohola ne pijemo (3). Biti »trezno radoveden« pomeni raziskovanje življenjskega sloga brez alkohola, četudi to ne pomeni nujno zaveze k popolni abstinenci. »Trezno radovedni« so torej tisti, ki jih življenje brez alkohola zanima, ga želijo preizkusiti, raziskati, pri čemer običajno sicer sploh nimajo večjih težav s pitjem alkohola. Za razliko alkoholnega posta, ki ima vnaprej določen omejen časovni rok, je trezna radovednost lahko del dolgoročnega življenjskega sloga.

Ali je pitje alkohola res tako zelo normalno in zakaj nam nepitje v družbi lahko včasih predstavlja poseben izziv?

Razbiti rutino je lahko izjemno težko. Ukrepanje v tej smeri je izvedljiv in sprejemljiv način za zmanjšanje pitja, vendar včasih samo npr. reči »poskusite nekaj novega« ni nujno dovolj, saj so rutine močno integrirane v naša življenja (4). V mokri kulturi, kot je naša, je pogosto v družbi splošno pričakovano, da odrasla oseba pije alkoholne pijače in nepitje pogosto rabi posebno razlago oziroma opravičevanje, pojasnjevanje. Ponekod se čezmerno pitje še vedno pogosto povezuje z moškimi in moškostjo, z liberalizacijo družbe pa se to lahko povezuje tudi z večjo emancipiranostjo žensk.  Je pa moškost danes bolj širok pojem, ki zajema večjo raznolikost in ni nujno enoznačno povezan s pitjem alkohola, kot je temu bilo včasih. V luči tega se nakazujejo tudi trendi pitja alkohola, ki so med moškimi relativno stabilni oziroma izrazitega naraščanja pitja alkohola pri moških ne opazimo, viden pa je porast pitja alkohola med ženskami in izginjanje razlik med spoloma (5).

Denormalizacija pitja in nenormalizacija pitja alkohola med mladimi

Spremenil se je tudi trend pitja med mladimi – prisoten je porast nepitja. Trend upada pitja alkohola med adolescenti je sicer še vedno vzročno nepojasnjen in ne vemo natančno, kaj je v ozadju upada pitja in porasta nepitja. Morda odgovor lahko najdemo v denormalizaciji pitja in normalizaciji nepitja, pojavoma, ki sta prisotna med mladimi v mnogih zahodnih državah, ko nepitje alkohola postane povsem običajna praksa (6). Trend upadanja pitja alkohola med mladimi je viden v Evropi, Avstraliji in Severni Ameriki, predvsem v državah z visokimi prihodki. Veliko različnih faktorjev se navaja kot vzroke za to: npr. zakonska omejitev prodaje mladoletnim osebam, migracije iz držav, kjer je abstinenca del kulture, ekonomski faktorji in cenovna ne/dostopnost. Vse to je povzročilo spremembe družbenih norm, ki so vidne predvsem v ozaveščenosti mladih v povezavi z izobrazbo, spremembah načinov vzgoje/starševstva, tudi v boljši ozaveščenosti mladih o zdravem življenjskem slogu. Študije kažejo tudi, da se je kulturna pozicija pitja spremenila in da je pitje izgubilo nekdaj simbolični pomen kot obred prehoda v odraslost. Manj je tudi vrstniškega pritiska, časa in možnosti za druge aktivnosti (5,7,8). Velja spremljati, kaj se bo zgodilo glede marginalizacije te skupine, ko dosežejo starost, ko je pitje alkohola razširjeno – se pravi, ko odrastejo, in ali oz. kako se bo toleranca do tistih, ki ne pijejo, v tej t.i. »suhi« generaciji stalno spremenila (9).

Ali se splača spremeniti svoj odnos do alkohola?

Če ste se že kdaj odločili za katerega od krajših alkoholnih postov, zagotovo veste, kakšni so učinki le-teh. Prednosti nepitja lahko zelo hitro naštejemo: zagotovo nas izkušnja obogati, naredi bolj srečne, duševno in telesno bolj zdrave, bolj učinkovite in izboljša naše odnose z drugimi (10).

Vsak je odgovoren za svoje lastno zdravje. Zdrave izbire so dinamičen proces, prilagodljiv določenim situacijam. Odvisne so od konteksta, v katerem nastanejo, vključno z okoljem, v katerem živimo. Izoblikujejo se skozi različna obdobja našega življenja. Tako so na primer  zdrave izbire v obdobju mladostništva, ki je običajno najbolj tvegano, povezane tudi s starševskim vključevanjem in zdravstveno pismenostjo staršev. Pri zdravih izbirah in odločanju o tem mladostniki rabijo predvsem pogovor/diskusijo o tem, kako se soočati s tveganimi situacijami in kako ravnati v praksi (8,11). Le tako lahko mladostniki odrastejo v ozaveščene in odgovorne odrasle, ki imajo nadzor nad izbiro življenjskega sloga in izoblikovanjem odnosa do alkohola. To pa seveda ne velja samo za mladostnike, tudi vsi ostali, torej odrasla populacija, ne glede na svojo starost, lahko z lastnim nadzorom in zdravimi izbirami prevzamemo odgovornost za svoje življenje in ustvarimo temelje za svojo prihodnost na racionalen in pravilen način.

Če razmišljate v tej smeri, ste že naredili velikanski korak. Idealno je, če bo temu koraku sledil še konkretni načrt, kako bi se tega lotili.

Zdrave alternative – kaj početi namesto pitja alkohola?

Velikokrat je vzrok ali morda izgovor za pitje alkohola »čas zame«. Tudi soočanje s stresom in negativnimi čustvi (4). Marsikomu je alkohol tudi edini način sprostitve (3). Kakšne torej so alternative? Takšne, ki »celostno sprostijo« in niso le »trenutne«, kajti alkohol je zelo »trenuten«, in hkrati takšne, ki ne škodujejo zdravju, saj pitje alkohola, tudi v majhnih količinah, predstavlja tveganje za naše zdravje (več o negativnih učinkih pitja alkohola na telesno in duševno zdravje ter okolico osebe, ki pije alkohol najdete TUKAJ). Zdravih alternativ je veliko, le najti moramo takšne, ki nam ustrezajo in ob katerih se počutimo dobro in ugodno.

Lahko si izberemo kakšen nov hobi, ki vzpostavi novo rutino, naše misli usmeri drugam in nam omogoči  enostavno manj časa za pitje (4). Druženje brez alkohola v prostorih, ki ne asociirajo na pitje (npr. telovadba, umetniški krožek/tečaj …), pomaga tudi pri tem, da se izognemo družbenemu pritisku in opravičilom, zakaj ne pijemo. Nekaterim pri zmanjševanju popitega alkohola pomaga spremljanje popitih pijač in postavljanje novih ciljev. Ne pozabimo tudi, da je motivacija lahko tudi nagrada za uspeh. Nagradimo se lahko za prihranek denarja in si kupimo kaj lepega. Nekaj zdravih alternativ smo za vas zbrali v letaku:

Morda kakšno idejo dobimo v zdravih alternativah, ki jih predlagajo mladi. Mladostniki zase pravijo, da so bolj kreativni v izgubljanju prostega časa kot so odrasli (12). Alkohol vidijo kot vsako drugo drogo, ki ima prednosti in slabosti. Izbirajo druge alternative: umetnost, obrti, rokodelstvo, različne kreativne hobije, peko peciva, jogo, šivanje, »trezne« zabave – kvize, čuječnost ipd. … (12)

Nepitje postane stalna in trajna odločitev, če je ukoreninjeno v smiselnih navadah in praksah (5). Normalizacija nepitja (rajši kot denormalizacija pitja) omogoča izogibanje marginalizaciji abstinentov ali ljudi, ki imajo težave s pitjem alkohola, podpira bolj heterogeno kulturo in zmanjšuje škodo, povzročeno z rabo alkohola (6) oz. lahko bistveno prispeva k zdravju posameznika.

Zapolnite si svoj prosti čas z aktivnostmi, ki vas bogatijo, in si podarite nekaj dobrega – zdravje, zadovoljstvo in dobro počutje.

 

Jasmina Črnko Papić,
območna odgovorna oseba za pristop SOPA

 

  1. De Visser RO, Nicholls J (2020) Temporary abstinence during Dry January: Predictors of success; impact on well-being and self-efficacy. Psychology and Health, 35 (11), pp 1293- Zadnji dostop 20.9.2024 na https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/32216557/
  2. de Ternay J, Leblanc P, Michael P, Benyamina A, Naassila M, Rolland B. One-month alcohol abstinence national campaigns: a scoping review of the harm reduction benefits. Harm Reduction Journal 2022 19:24. Zadnji dostop 20.9.2024 na https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC8895623/
  3. Lunnay B, Nicholls E, Pennay A, MacLean S, Wilson C, Meyer SB, Foley K, Warin M, Olver I, Ward PR. (2022) Sober Curiosity: A Qualitative Study Exploring Women’s Preparedness to reduce alcohol by social class. International Journal of Environmental Research and Public Health 2022, 19, 14788. Zadnji dostop 13.9.2024 na https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC9690974/
  4. Miller M, Kuntsche S, Kuntsche E, Cook M, Wright CJC. (2023) Strategies to support midlife women to reduce their alcohol consumption: an Australian study using human-centered design. Health Promotion International, 2023, 38, 1-9. Zadnji dostop 20.9.2024 na https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC10735253/
  5. Törrönen J, Roumeliotis F, Samuelson E, Kraus L, Room R (2019) Why are young people drinking less than earlier? Identifying and specifying social mechanisms with a pragmatist approach. International Journal of Drug Policy 64, 13-20. Zadnji dostop 20.9.2024 na https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S0955395918303025
  6. Caluzzi G, Livingston M, Holmes J, MacLean S, Lubman D, Dietze P, Vashishtha R, Herrinh R, Pennay A. (2023) Declining drinking among adolescents: Are we seeing a denormalization of drinking and normalization of non-drinking? Addiction 117 (5):1204-1212. Zadnji dostop 20.9.2024 na https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC7614939/
  7. Whitaker V, Curtis P, Fairbrother H, Oldham M, Holmes J (2023) Young people’s explanations for the decline in youth drinking in England. BMC Public Health, 23:402. Zadnji dostop 20.9.2024 na https://bmcpublichealth.biomedcentral.com/articles/10.1186/s12889-022-14760-y
  8. Moilanen T, Rahkonen N, Kangasniemi M (2021) Finnish adolescents’ perceptions of their health choices: A qualitative study. Nursing and Health Sciences 2021; 23:834-842. Zadnji dostop 20.9.2024 na https://onlinelibrary.wiley.com/doi/10.1111/nhs.12866
  9. Raninen J, Larm P, Svensson J, Livingston M, Sjödin L, Karlsson P. (2021) Normalization of non-drinking? Health, school situation and social relations among Swedish ninth graders that drink and do not drink alcohol. International Journal of Environmental Research and Public Health 2021, 18, 11201. Zadnji dostop 13.9.2024 na https://www.researchgate.net/publication/355593141_Normalization_of_Non-Drinking_Health_School_Situation_and_Social_Relations_among_Swedish_Ninth_Graders_That_Drink_and_Do_Not_Drink_Alcohol
  10. Nicholls E. (2022) “There’s nothing classy about a drunk 40-year-old”: The Role of ‘respectable’ femininity in the drinking biographies and sobriety stories of midlife women. Alcohol, Age, Generation and the Life Course (pp.251-272). Zadnji dostop 20.9.2024 na: https://eprints.whiterose.ac.uk/190892/
  11. Mansson J, Samuelsson E, Törönen J (2022) Doing adulthood – doing alcohol: what happens when the ‘sober generation’ grows up? Journal of Youth Studies, 25:1, 84-99. Zadnji dostop 20.9.2024 na https://www.tandfonline.com/doi/full/10.1080/13676261.2020.1844173
  12. Burgess A, Yeomans H, Fenton L (2021) ‘More options…less time? In the ‘hustle culture’ of ‘generation sensible’: Individualization and drinking decline among twenty-first century young adults. The British Journal of Sociology, 73 (4), 903-918. Zadnji dostop 20.9.2024 na https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/35716020/