Nekritičen odnos do alkohola v prometu občutimo vsi
20. 05. 2019
SOPA voznikov sicer neposredno ne nagovarja, so pa prav vozniki in drugi udeleženci v prometu med tistimi, ki lahko tragične posledice nekritičnega odnosa od pitja alkohola najhitreje občutijo. Že manjše količine alkohola v krvi zmanjšajo sposobnost za upravljanje vozila: podaljša se odzivni čas, zmanjšuje se pozornost, moteno je ocenjevanje razdalje in hitrosti ter zoženo je vidno polje. Pitje alkohola vpliva na presojo tako, da človek precenjuje lastne sposobnosti in je bolj pripravljen tvegati.
Vodja projekta SOPA mag. Tadeja Hočevar: “Možnost povzročitve prometne nezgode se ob pitju alkohola poveča, in to ne le pri stopnji alkohola v krvi, kot je trenutno dovoljena z zakonom: učinki se pokažejo že pri manjši koncentraciji alkohola v krvi.” Temu na nek način pritrjujejo tudi statistike (AVP) o dejavnikih, ki vplivajo na varnost cestnega prometa v Sloveniji. Statistika namreč pripisuje največji odstotek prometnih nesreč s smrtnim izidom povzročiteljem, ki imajo najmanjšo količino alkohola v zraku/krvi (0,01–24 mg/ ali 0,01–0,50 g/kg, torej pod zakonsko predpisano mejo; odstotek je šestkrat večji od odstotka treznih povzročiteljev, medtem ko je odstotek povzročiteljev z največjo ugotovljeno količino alkohola štirikrat večji od odstotka treznih povzročiteljev.
Kaj se dogaja z vozniškimi sposobnostmi pri različnih zaužitih količinah alkohola?
0,10 mg/l (0,2 g/kg oz. promila)
• Pojavijo se težave pri zaznavanju premikajočih se luči.
• Sposobnost ocenjevanja razdalje je slabša kot običajno.
0,14 mg/l (0,3 g/kg oz. promila)
• Zmanjša se sposobnost globinskega opazovanja (vozniki tvegano prehitevajo in vozijo s prekratko varnostno razdaljo).
• Zmanjšata se kritičnost do lastnega ravnanja in samonadzor. Poveča se pripravljenost za tveganje, lahko tudi agresivnost.
0,24 mg/l (0,5 g/kg oz. promila)
• Objekti, ki jih voznik opazuje, se mu zdijo bolj oddaljeni, kot so v resnici.
• Kaj hitro se lahko pripeti, da voznik v ovinek zapelje prehitro.
• Zamujanje s spreminjanjem smeri – vozilo lahko hitro zanese.
• Pojavi se rdeča slepota (slabše zaznavanje rdeče luči na semaforju, zavornih luči, cestnih označb za ovire ipd.).
• Počasnejše preusmerjanje pogleda z enega predmeta na drugega.
• Počasnejše odzivanje na svetlobne spremembe. Zasenčene luči lahko voznika začasno oslepijo.
• Daljši reakcijski čas vpliva na pravočasnost ustavljanja. Če voznik pritisne na zavoro pri hitrosti 50 km/h, je pot ustavljanja daljša za 14 metrov.
• Pojavijo se motnje ravnotežja, kar je zlasti nevarno za voznike enoslednih vozil.
• Večina ljudi ne zmore odločitve, da ne bi popili ničesar več.
0,48 mg/l (1,0 g/kg oz. promila)
* Znatno zmanjšana prilagojenost hitrim svetlobnim spremembam.
• Zorni kot se bistveno zmanjša (t. i. tunelski vid). Voznik tako težko dojame, kaj prihaja z leve in kaj z desne strani, kar je lahko usodno zlasti v križiščih.
• Zaznavanje in ocenjevanje globine ter pozornost se zmanjšata za polovico. Reakcije so praviloma prepozne in napačne. Posledice tega so naleti.
• Če je voznik pod vplivom alkohola, obstaja veliko večja verjetnost, da bo povzročil prometno nesrečo. Previden/-a pa je potrebno biti tudi pri vožnji po prežurani in neprespani noči, saj tudi velika izčrpanost in maček prav gotovo negativno vplivata na sposobnosti za vožnjo.
Pri SOPA tudi opozarjamo, da pitje alkohola v majhnih količinah ne pomeni zdravega življenjskega sloga. Rezultati najnovejše svetovne raziskave objavljene v ugledni medicinski publikaciji The Lancet so v tem pogledu prelomni. Pokazale pa so, da katerokoli pitje alkohola, že pomeni določeno stopnjo tveganja – torej tudi kozarec vina ali piva na dan. Ena alkoholna pijača na dan tako pri ljudeh, starih med 15 in 95 let, poveča tveganje za zdravstvene težave, povezane z alkoholom, za 0,5 odstotka.
