PITJE ALKOHOLA VPLIVA NA NASTANEK RAKAVIH OBOLENJ

22. 05. 2024

Rak, posebej še maligni rak, je bolezen, ki nastane zaradi nepopravljive spremembe v celičnem jedru oz. mutacije genov (1). Spremenjene gene (mutacijo) lahko podedujemo ali pa nastane tekom življenja. Genetsko pogojenih, dednih rakov, je v prebivalstvu relativno malo, ocenjuje se jih le na 5 odstotkov od vseh rakov.

Pomembnejši je vpliv škodljivih oz. nevarnostnih dejavnikov iz okolja, ki v celicah lahko povzročijo okvare genov. V celicah se te napake sicer popravljajo, vendar lahko škodljivi dejavniki povzročajo mutacije neposredno ali pa poškodujejo procese, ki v celicah popravljajo okvare genov. Zato se lahko v rakavo spremeni katerakoli celica v telesu (vir 1).

Rak ni ena sama bolezen, pač pa več sto različnih, ki lahko vzniknejo v vseh tkivih in organih človeškega organizma. Nastanka katerekoli rakave bolezni ni mogoče povezati z enim samim, izoliranim dejavnikom, saj je bolezen vedno končni rezultat vplivov iz okolja, načina življenja, dedne nagnjenosti in naključja. Zato ni nujno, da bodo vsi, ki so izpostavljeni nekemu škodljivemu dejavniku, tudi zboleli za rakom, je pa verjetnost oz. nevarnost za to večja. Med nevarnostnimi dejavniki so najpomembnejši tisti, ki so posledica življenjskih navad, saj lahko posameznik nanje bistveno vpliva s svojim življenjskim slogom (vir 1).

Alkohol je prepoznana rakotvorna snov.

Mednarodna agencija za raziskovanje raka SZO iz Lyona (International Agency for Research on Cancer, IARC) ima za glavni cilj spodbujanje mednarodnega sodelovanja pri raziskavah raka. Ob tem, ko prepoznavamo vzroke za nastanek rakavih obolenj, lahko sprejmemo učinkovite preventivne ukrepe in zmanjšamo breme bolezni (vir 2).

Skupine strokovnjakov na osnovi strogo določenih meril presojajo, ali obstaja vzročna povezava med izpostavljenostjo določeni snovi in pojavom raka pri človeku, ter razvrščajo snovi v več skupin glede na stopnjo dokazane povezanosti z rakom. V prvi skupini (skupina 1) so tiste snovi ali dejavniki, ki so dokazano rakotvorni za ljudi. Med njimi so najbolj znani azbest, tobačni dim, radon, sončno sevanje in tudi alkoholne pijače, etanol v alkoholnih pijačah ter acetaldehid, ki nastane po pitju alkoholnih pijač (vir 1).

Čeprav je alkohol strup, natančne povezave med pitjem alkohola in nekaterimi vrstami raka še niso popolnoma raziskane. Veliko je dokazov, da acetaldehid, glavni in najbolj strupen presnovek alkohola, moti sintezo in popravilo DNK in tako lahko prispeva k razvoju rakavih celic. Na poškodbe DNK in (ne)zmožnost popravila teh poškodb vpliva tudi oksidativni stres. Večja raba alkohola namreč povzroča kopičenje reaktivnih kisikovih spojin, ki so potencialno genotoksične, v našem organizmu. Poleg tega lahko alkohol spremeni nivo hormonov, kot sta estrogen ali inzulin. Hormoni pa imajo pomembno vlogo prenašalca informacij v telesu in lahko uravnavajo rast in delitev celic. Domneva se, da lahko alkohol deluje tudi kot topilo za prodiranje rakotvornih snovi iz hrane ali okolja (npr. tobak). Nenazadnje pa lahko v prehranskem režimu posameznikov, ki čezmerno pijejo alkoholne pijače, primanjkujejo bistvena hranila, kot je folat, kar oslabi proces metilacije, zaradi česar so ciljna tkiva bolj dovzetna za rakotvorne učinke alkohola (vir 3, 4).

Alkohol povzroča veliko breme raka.

Na svetovni ravni je bilo za leto 2020 ocenjeno, da je pitje alkohola povzročilo več kot 740 000 primerov raka, kar je predstavljalo 4,1 % vseh novih primerov raka. Od tega jih je bilo v Evropi skoraj četrtina (vir 5).

Med pitjem alkohola in pojavnostjo raka obstaja razmerje: večja kot je količina popitega alkohola, večje je tveganje za razvoj raka. Obstajajo tudi jasni dokazi o povečanem tveganju za raka že zaradi manjšega ali manj tveganega pitja alkohola. Prav tako ni mogoče govoriti o neki določeni količini, pri kateri se rakotvorni učinki alkohola začnejo kazati v človeškem telesu. Zato ni mogoče določiti varne količine popitega alkohola za pojavnost raka (vir 5).

Številne mednarodne agencije in organizacije s Svetovno zdravstveno organizacijo na čelu prihajajo do enakih zaključkov: pitje alkoholnih pijač povzroča raka in ni dobro za naše zdravje, zato je smiselno, da se izogibamo rabi alkohola ali jo omejimo.

 

Ana Peršič,
območna odgovorna oseba za pristop SOPA

__________________________________________________________________________

(1) Zaradi nepovratne spremembe se celice začnejo nenadzorovano deliti, zato vraščajo v sosednja tkiva, potujejo po mezgovnicah v bezgavke in tudi kri jih lahko zanese v oddaljene organe, kjer nastanejo zasevki. Od začetne spremembe celice do takrat, ko je bolezen mogoče zaznati, bodisi kot bulo ali kot spremembo v delovanju organov, mine več let, lahko tudi desetletij (vir 1).

 

Vir 1: Zadnik V, Žagar T. SLORA: Slovenija in rak. Epidemiologija in register raka. Onkološki inštitut Ljubljana. www.slora.si (10. 5. 2024)

Vir 2: International Agency for Research on Cancer, World Health Organization: IARC’s Mission: Cancer research for cancer prevention. www.iarc.who.int/about-iarc-mission/ (10. 5. 2024)

Vir 3: World Cancer Research Fund International: Alcoholic drinks and cancer risk. www.wcrf.org/diet-activity-and-cancer/risk-factors/alcoholic-drinks-and-cancer-risk/ (10. 5. 2024)

Vir 4: International Agency for Research on Cancer, World Health Organization: Alcohol and cancer in the WHO European Region. An appeal for better prevention. iris.who.int/bitstream/handle/10665/336595/WHO-EURO-2020-1435-41185-56004-eng.pdf?sequence=1 (14. 5. 2024)

Vir 5: World Health Organization (2023): Joint statement by WHO/Europe and IARC to the European Parliament – raising awareness of the link between alcohol and cancer. www.who.int/europe/news/item/06-11-2023-joint-statement-by-who-europe-and-iarc-to-the-european-parliament—raising-awareness-of-the-link-between-alcohol-and-cancer (10. 5. 2024)