PITJE ALKOHOLA VPLIVA NA NASTANEK RAKAVIH OBOLENJ
20. 06. 2024
Rak je ena glavnih bolezni sodobnega časa in je drugi najpogostejši vzrok smrti prebivalcev Slovenije. Pojavnost vseh rakavih bolezni se postopno povečuje ter se je v zadnjih dvajsetih letih skoraj podvojila (1). Ali ste vedeli, da na nastanek rakavih obolenj vpliva tudi pitje alkoholnih pijač?
Kaj je rak in kako se razvije
Rak, predvsem maligna oblika, je bolezen, ki nastane zaradi specifične nepopravljive spremembe v celičnem jedru oz. mutacije genov. [1] To mutacijo lahko podedujemo ali pa nastane tekom življenja. Genetsko pogojenih, dednih rakov, je v prebivalstvu relativno malo, ocenjuje se jih le na 5 odstotkov od vseh rakov. Pomembnejši je vpliv škodljivih oz. nevarnostnih dejavnikov iz okolja, ki v celicah lahko povzročijo okvare genov. V celicah se te napake sicer popravljajo, vendar lahko škodljivi dejavniki povzročajo mutacije neposredno ali pa poškodujejo procese, ki v celicah popravljajo okvare genov. Zato se lahko v rakavo spremeni katera koli celica v telesu (2).
Rak ni ena sama bolezen, pač pa več sto različnih, ki lahko vzniknejo v vseh tkivih in organih človeškega organizma. Nastanka katere koli rakave bolezni ni mogoče povezati z enim samim, izoliranim dejavnikom, saj je bolezen vedno končni rezultat vplivov iz okolja, načina življenja, dedne nagnjenosti in naključja. Zato ni nujno, da bodo vsi, ki so izpostavljeni nekemu škodljivemu dejavniku, tudi zboleli za rakom, je pa verjetnost oz. nevarnost za to večja. Med dejavniki tveganja je ključno posvetiti pozornost tistim, ki so posledica življenjskih navad, saj lahko posameznik nanje vpliva s svojim življenjskim slogom (2).
Alkohol je prepoznana rakotvorna snov
Mednarodna agencija za raziskovanje raka iz Lyona (International Agency for Research on Cancer, IARC), specializirana agencija Svetovne zdravstvene organizacije, alkohol prepoznava kot rakotvorno snov (3).
Skupine strokovnjakov v okviru IARC na osnovi strogo določenih meril presojajo, ali obstaja vzročna povezava med izpostavljenostjo določeni snovi in pojavom raka pri človeku, ter razvrščajo snovi v več skupin glede na stopnjo dokazane povezanosti z rakom. V prvi skupini (skupina 1) so tiste snovi ali dejavniki, ki so dokazano rakotvorni za ljudi. Med njimi so najbolj znani azbest, tobačni dim, radon, sončno sevanje ter alkoholne pijače, etanol v alkoholnih pijačah in acetaldehid, ki nastane v telesu po pitju alkoholnih pijač (2, 3).
Strupeno delovanje alkohola
Natančne povezave med pitjem alkohola in nekaterimi vrstami raka sicer še niso popolnoma raziskane, veliko pa je dokazov, da acetaldehid, glavni in najbolj strupen presnovek alkohola, moti sintezo in popravilo DNK in tako lahko prispeva k razvoju rakavih celic. Na poškodbe DNK in (ne)zmožnost popravila teh poškodb vpliva tudi oksidativni stres. Večja raba alkohola namreč v našem organizmu povzroča kopičenje reaktivnih kisikovih spojin, ki so potencialno genotoksične (5 – 7).
Poleg tega lahko alkohol spremeni nivo hormonov, kot sta estrogen ali inzulin, ki imajo pomembno vlogo prenašalca informacij v telesu in lahko uravnavajo rast in delitev celic. Domneva se, da lahko alkohol deluje tudi kot topilo za prodiranje rakotvornih snovi iz hrane ali okolja (npr. pri rabi tobaka). Nenazadnje pa lahko v prehranskem režimu posameznikov, ki čezmerno pijejo alkoholne pijače, primanjkujejo bistvena hranila, kot je folat, kar oslabi proces metilacije [2], zaradi česar so ciljna tkiva bolj dovzetna za rakotvorne učinke alkohola (5 – 7).
Alkohol povzroča veliko breme raka
Na svetovni ravni je bilo za leto 2020 ocenjeno, da je pitje alkohola povzročilo več kot 740 000 primerov raka, kar je predstavljalo 4,1 % vseh novih primerov raka (8).
Podobno razmerje velja tudi za Slovenijo. Novih primerov vseh vrst raka v letu 2020 je bilo 15.352, ocenjeno število novih primerov rakavih obolenj, ki so povezani s pitjem alkohola, pa znaša 594 (3,9 %). Izmed teh je velika večina obolelih (75 %) moških. Največji delež predstavlja rak debelega črevesa (25,2 %), sledi rak dojke (samo pri ženskah [3], 16,3 %), danke (16 %), jeter (12,6 %), žrela (10,9 %), ustne votline (8,8 %) in požiralnika (6,4 %) (2, 9).
Tveganja za nastanek raka ob pitju alkohola in priporočila stroke
Rakotvorni učinki niso odvisni od vrste alkoholne pijače; skupna sestavina piva, vina ali žganih pijač je etanol, ki je strupena snov in vedno deluje na enak način (7). Med pitjem alkohola in pojavnostjo raka obstaja razmerje: večja kot je količina popitega alkohola, večje je tveganje za razvoj raka. Obstajajo tudi jasni dokazi o povečanem tveganju za raka že zaradi manjšega ali manj tveganega pitja alkohola. Ob tem pa ni mogoče govoriti o neki točno določeni količini, pri kateri se rakotvorni učinki alkohola začnejo kazati v človeškem telesu, saj je škodljiva količina odvisna od različnih dejavnikov, ki jih ne moremo predvideti in se razlikujejo od posameznika do posameznika. To pa pomeni, da ni mogoče določiti varne količine popitega alkohola za pojavnost raka (8). Zato svetujemo: čim manj ali nič alkohola.
Naš odnos do alkohola se tekom življenja lahko spreminja. Svetujemo, da spremljate svoje pivske navade in z zmanjševanjem pitja alkohola zmanjšujete tudi tveganje za nastanek rakavih obolenj. Svoj pivski vzorec lahko preverite na Trenutki zase (povezava).
__________________________________________________________________________
[1] Zaradi nepovratne spremembe se celice začnejo nenadzorovano deliti, zato vraščajo v sosednja tkiva, potujejo po mezgovnicah v bezgavke in tudi kri jih lahko zanese v oddaljene organe, kjer nastanejo zasevki. Od začetne spremembe celice do takrat, ko je bolezen mogoče zaznati, bodisi kot bulo ali kot spremembo v delovanju organov, lahko mine tudi več let ali desetletij. (2)
[2] Z metilacijo DNK celice nadzirajo izražanje genov. Metilacija ima pomembno vlogo v številnih celičnih procesih, vključno z razvojem zarodka, genomskim vtisom, inaktivacijo kromosoma X in ohranjanjem stabilnosti kromosomov. Znanstveniki povezujejo napake v metilaciji DNK z nastankom številnih bolezni. (10)
[3] Dokazi, da je pitje alkoholnih pijač povezano z rakom prsi pri moških, ostajajo nezadostni. (7)
1: Nacionalni inštitut za javno zdravje (2022). Nenalezljive bolezni. Rak. Ljubljana: NIJZ. Dostopno na: https://nijz.si/nenalezljive-bolezni/rak/, datum dostopa (29. 5. 2024).
2: Zadnik V, Žagar T. SLORA: Slovenija in rak. Epidemiologija in register raka. Onkološki inštitut Ljubljana. Dostopno na: www.slora.si, datum dostopa (10. 5. 2024).
3: IARC Monographs on the Identification of Carcinogenic Hazards to Humans. List of Classifications. Dostopno na: https://monographs.iarc.who.int/list-of-classifications, datum dostopa (14. 5. 2024).
4: IARC Monographs (1988). Alcohol Drinking. The Evaluation of the Carcinogenic Risks to Humans. Volume 44. Lyon, France: International Agency for Research on Cancer. Dostopno na: https://publications.iarc.fr/Book-And-Report-Series/Iarc-Monographs-On-The-Identification-Of-Carcinogenic-Hazards-To-Humans/Alcohol-Drinking-1988, datum dostopa (29. 5. 2024).
5: World Cancer Research Fund/American Institute for Cancer Research (2018). Continuous Update Project Expert Report 2018. Alcoholic drinks and the risk of cancer. Dostopno na: dietandcancerreport.org, datum dostopa (10. 5. 2024).
6: International Agency for Research on Cancer, World Health Organization. Alcohol and cancer in the WHO European Region. An appeal for better prevention. Dostopno na: iris.who.int/bitstream/handle/10665/336595/WHO-EURO-2020-1435-41185-56004-eng.pdf?sequence=1, datum dostopa (14. 5. 2024).
7: IARC Monographs (2012). Personal habits and indoor combustions. Volume 100 E. A review of human carcinogens. Lyon, France: International Agency for Research on Cancer. Dostopno na: https://publications.iarc.fr/Book-And-Report-Series/Iarc-Monographs-On-The-Identification-Of-Carcinogenic-Hazards-To-Humans/Personal-Habits-And-Indoor-Combustions-2012, datum dostopa (29. 5. 2024).
8: Rumgay H, Shield KD, Charvat H, Ferrari P, Sornpaisarn B, Obot I, et al. (2021). Global burden of cancer in 2020 attributable to alcohol consumption: a population-based study. Lancet Oncol. Objavljeno na spletu 14. julija 2021. Dostopno na: https://doi.org/10.1016/S1470-2045(21)00279-5, datum dostopa (29. 5. 2024).
9: Rumgay H, Lam F, Ervik M, Soerjomataram I (2021). Cancers attributable to alcohol. Lyon, France: International Agency for Research on Cancer. Dostopno na: https://gco.iarc.fr/causes/alcohol, datum dostopa (29. 5. 2024).
10: Phillips T (2008). The role of methylation in gene expression. Nature Education 1(1):116. Dostopno na: https://www.nature.com/scitable/topicpage/the-role-of-methylation-in-gene-expression-1070/, datum dostopa (29. 5. 2024).