Regionalna srečanja SOPA

22. 03. 2018

22.3.2018 V četrtek, 22. marca, smo se sestali na regionalnem srečanju SOPA v Novi Gorici, zatem pa v Mariboru, kjer so sodelovali izvajalci ali strokovnjaki, ki bodo v okviru konzorcija (zdravstveni dom in center za socialno delo) v teh dveh okoljih izvajali pilotni pristop SOPA. Tako strokovnjaki NIJZ in sodelujoči zunanji strokovnjaki so predstavili pristop, […]

22.3.2018

V četrtek, 22. marca, smo se sestali na regionalnem srečanju SOPA v Novi Gorici, zatem pa v Mariboru, kjer so sodelovali izvajalci ali strokovnjaki, ki bodo v okviru konzorcija (zdravstveni dom in center za socialno delo) v teh dveh okoljih izvajali pilotni pristop SOPA.

Tako strokovnjaki NIJZ in sodelujoči zunanji strokovnjaki so predstavili pristop, način vključevanja in vlogo vključenih posameznih profilov (vidik zdravstvenega doma in centra za socialno delo). Predstavljen je bil tudi potek izvajanja pilota, ki se začne jeseni in bo trajal do leta 2020. Prisotni so bili seznanjeni tudi z vsebino usposabljanj ter časovnico izvajanj v lokalnem okolju Območne enote NIJZ Maribor, Celje, Murska Sobota in Ravne na Koroškem, Koper in Nova Gorica, katerih predstavniki so bili prav tako na srečanju.

Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje smo namreč v letu 2016 pričeli s programom SOPA, katerega kratice pomenijo Skupaj za odgovoren odnos do pitja alkohola. Program bo trajal do konca leta 2020, osnovni namen pa je odpraviti oziroma zmanjšati tvegano in škodljivo pitja alkohola v Sloveniji ter s tem zmanjšati negativne posledice na različnih ravneh posameznikovega življenja ter vzpostaviti odgovoren odnos do alkohola pri vključenih deležnikih. Pristop vključuje profile iz zdravstvenega in socialnega sektorja, nevladnih organizacij, katerih področja dela oziroma programi obravnavajo ranljive skupine. Trenutno smo v pred pilotni fazi pristopa, ki zajema predvsem vzpostavljanje sodelovanja z vsemi zunanjimi deležniki, ki bodo pristop izvajali.

Ravno medsektorsko sodelovanje več profilov različnih poklicev znotraj 18 lokalnih okolij po Sloveniji pri naslavljanju alkoholne problematike, postavlja dobre temelje, da nam bo tekom treh let skupaj uspelo oblikovati učinkovit pristop, s katerim bomo pomembno prispevali k celovitejšemu reševanju vprašanja tveganega in škodljivega pitja. Slednje je pri nas pogosto prisotno, kar kažejo tudi številke. Slovenija se glede obsega posledic zaradi škodljive rabe alkohola nahaja v samem evropskem vrhu.

Tvegano pitje alkohola predstavlja za državo tudi znatno finančno breme. Ocena zdravstvenih stroškov, ki so povezani s pitjem alkohola, so v letih 2011—2014 v Sloveniji v povprečju znašali 153 milijonov evrov letno. Pri tem niso všteti stroški zaradi prometnih nezgod, nasilja v družini in drugih kriminalnih dejanj, kar številko dvigne na 234 milijonov evrov.

Več podatkov:
Podatki raziskave o Uporabi tobaka, alkohola in prepovedanih drog (2015) kažejo, da v Sloveniji 43 % prebivalcev med 25 in 64 letom, alkohol pije čez mejo manj tveganega pitja alkohola ali pa se je v zadnjem letu visoko tvegano opilo. CINDI raziskava je razkrila, da kar 28 % moških in 16 % žensk v starosti od 25 do 34 let se opija enkrat do trikrat mesečno ali pogosteje. Visok odstotek potrjuje tudi podatek o registrirani porabi alkohola, ki se giblje med 10,3 in 13,5 litra čistega alkohola na odraslega prebivalca na leto. Več lahko preberete v prispevku na spletni strani NIJZ Registrirana poraba alkohola v Sloveniji se je v letu 2015 povečala in ostaja z javnozdravstvenega vidika še vedno previsoka