Rok Zaletel na konferenci v Bruslju predstavil projekt SOPA

27. 05. 2019

Na povabilo organizatorjev smo se udeležili letne konference Transnacionalne platforme Evropskega socialnega sklada, ki je med 21. in 22. majem potekala v kongresnem središču Area 42 v Bruslju. Namen konference, ki je hkrati predstavljala sklepni dogodek v delovanju transnacionalne platforme, saj ta prehaja v zadnjo fazo delovanja, je bil združiti pomembne deležnike oz. uporabnike storitev Evropskega socialnega sklada in preko primerov praks pokazati, kako je omenjeni sklad izboljšal kvaliteto življenja ljudi v Evropi.

Letna konferenca Transnacionalne platforme Evropskega socialnega sklada (ESS); Evropski socialni sklad – transnacionalno sodelovanje: Vključevanje in opolnomočenje ljudi v vseh življenjskih obdobjih, je potekala med 21. in 22. majem v Bruslju.

Otvoritveni del je bil namenjen pogovoru o socialnih pravicah, socialnem skladu in transnacionalnem sodelovanju, kateremu je sledil prvi sklop šestih delavnic, ki so poskušale odgovoriti na vprašanje »Kako ESS vključuje in opolnomoči ljudi v vseh življenjskih obdobjih?«. Na delavnici »Pri odraslih – Investiranje v kariere: »Job carving« za inkluzivno zaposlovanje« (WS3) so bila predstavljeni transnacionalni, malteški in litvanski projekt, ki osebam z različnimi omejitvami pomagata izdelati in pridobiti zaposlitev. »Job carving« pristop pomeni analizo obstoječih delovnih procesov, pri čemer se oddvoji procese, ki so manj zahtevni ali drugačni, kot je usposobljenost trenutnega izvajalca. Te procese potem namesto obstoječega zaposlenega za delni ali polni delovni čas začne izvajati oseba z omejitvijo. Obstoječi zaposleni pa lahko v bolj polnem obsegu posveča svojemu primarnemu strokovnemu delu. Gre torej za neke vrste prilagajanje delovnega okolja. Tako iskalci kot ponudniki zaposlitev se udeležijo usposabljanj za lažje sodelovanje v delovnem procesu. Predstavljeni projekti:

• All inclusive @work – obravnava dolgotrajnih brezposelnih – Belgija, Bolgarija, Finska, Nizozemska
• Active and needed – osebe s težavami v duševnem razvoju – Litva
• Lino Spiteri Foundation – osebe z različnimi omejitvami – Malta

Drugi sklop delavnic je bil namenjen vsebinam, ki so naslavljale vprašanje: »Kako ESS lajša osebne in družbene izzive?«. Na delavnici »Brezdomstvo – Od upravljanja do končanja brezdomstva: vloga ESS« (WS7) smo se pogovarjali o različnih konceptih brezdomstva in o pristopih, kako se tovrstnega izziva zares lotiti. Delavnica je obravnavala ključne dosežke in priložnosti pri uporabi ESS na področju brezdomstva. Poudarek je bil na aktivnostih organizacij, ki delajo z brezdomci in drugimi zainteresiranimi deležniki. V sklopu delavnice so bili predstavljeni projekti:

• »Housing first for families in Brno« češkega Ministrstva za delo in socialne zadeve – Iskanje stalnih bivalnih rešitev za družine v mestu Brno – Češka
• Projekt italijanskega Ministrstva za delo in socialne zadeve – Nizkopražni programi: Iskanje stalnih bivalnih rešitev za brezdomce v pokrajini Trentino – Italija
• Aktivnosti poljskega Ministrstva za socialne zadeve – Celostna obravnava brezdomnih oseb – Poljska

Drugi dan konference je prinesel še tretji sklop delavnic, ki pa so se spopadle z vprašanjem »Kako upravljanje in sinergije izboljšajo učinkovitost ESS?«. Na delavnici »EU skladi in zdravje: Uporaba sredstev EU za zagotavljanje pravičnosti na področju zdravja in dostopa do zdravstvenih ter socialnih storitev« (WS16) smo poskušali raziskati in razumeti, kako je mogoče s sredstvi EU v ospredje postaviti zdravstvene cilje. Poudarek je bil na enakosti v zdravstvu in na dostopanju ranljivih skupin do zdravstvenih storitev. Na začetku je vsebinski uvod naredila moderatorka Caroline Costongs (Eurohealthnet), poleg nje je bila Joanna Lane (HealthClusternet) z nalogo, da vse skupaj poveže v poročanje na zaključnem panelu.

Prvi je Michal Kubo s Slovaške predstavil projekt Romskih zdravstvenih mediatorjev v sklopu razvoja Zdravih skupnosti. Na Slovaškem je Romov veliko in zaradi takih in drugačnih razlogov slabše dostopajo do zdravstvenih storitev in imajo posledično tudi nižjo življenjsko dobo, višjo smrtnosti pri otrocih, več nalezljivih bolezni, ipd… Za reševanje te situacije so se poslužili dveh projektov oz. razpisov. Enega za ruralni del in enega za območje Bratislave ter tako uspešno pokrili celotno Slovaško. Cilji projekta so bili usposobiti in zaposliti cca 300 mediatorjev in organizatorjev mediatorjev. Od 320 na novo zaposlenih, jih je kar 94% članov romske skupnosti, kar je tudi svojevrstni uspeh. Vse skupaj so načrpali cca 12 milijonov evrov.

Nato je sledila predstavitev našega projekta in pristopa SOPA – Skupaj za odgovoren odnos do pitja alkohola. Poleg razlogov, namenov in načina dela smo predstavil tudi kdo vse in na kakšnih nivojih je vključen v vodenje, spremljanje in izvajanje ukrepov. Ob koncu predstavitve smo navedli tudi izzive in trenutne delne neuradne izide izvajanje Kratkega ukrepa 1. Med udeležence smo razdelili SOPA brošuro v angleškem jeziku. Udeležence je zanimalo, kako je sicer urejena preventiva na področju tveganega vedenja in kakšni so vmesni občutki glede odziva prebivalstva na tovrstne obravnave. Udeležencem smo na kratko orisali sistemski obseg zdravstvene vzgoje in preventivnih aktivnosti, ki potekajo v zdravstvenih domovih za vse starostne skupine prebivalstva, hkrati pa smo se ponovno dotaknili problema Mokre kulture, ki je prežeta v vse pore javnega in zasebnega življenja, laikov in strokovnjakov.

V razpravi, ki je sledila, so udeleženci pohvalili projekt SOPA zaradi preventivne naravnanosti, motivacijskega pristopa in načrtovanja sistemske ureditve. Izpostavljeno pa je bilo tudi, da je projekt SOPA, tudi na organizacijski ravni, odličen primer, kako se lahko črpa sredstva iz socialnega sklada in se hkrati naslovi zdravstvene vsebine. Konkretno zdravstvu se v EU namenja premalo sredstev oz. je do njih zelo težko dostopati. Udeleženci in moderatorji smo skupaj pripravili ključne vsebine oz. zaključke delavnice:

• Potreba po tehnični pomoči organizacijam, ki se oz. da se prijavijo za sredstva EU.
• Transparentna komunikacija med vsemi zainteresiranimi stranmi, vključno s ciljnimi skupinami (skupine skupnosti, bolniki…).
• Boljše vključevanje posredniških organov na nacionalni ravni, ki presega določanje prednostnih nalog in izvajanje.
• Večji poudarek na spremljanju izboljšav kakovosti življenja, ki jih ustvarjajo projekti.
• Zagotavljanje trajnosti učenja, sredstev in strokovnega znanja, pridobljenega med projekti (sodelovanje z odgovornimi za vključevanje odločitev o financiranju).
• Potrebno je zmanjšati število hospitalizacij in izboljšati kakovost življenja doma in skupnosti.

Ključni predlog delavnice pa je, da morajo projekti od začetka vzpostavljati povezave in razumevanje med vključenimi deležniki za zagotovitev rezultatov. Izkušnje, znanje in prednosti projektov naj bodo na voljo za vključitev v sistemske, organizacijske ali lokalne nivoje ter rešitve.

Na sklepnem delu dogodka so govorniki predstavili zaključke vseh osemnajstih delavnic ter nekaj besed namenili še nadgradnji oz. spremembi ESS v ESS+ ter o tem, da projekti financirani s strani ESS ne smejo izključevati nikogar, ter o tem, da je potrebno vzpostavljati povezave v duhu trajnostnih razvojnih ciljev.
Udeležba na konferenci je omogočila bolj plastično spoznavanje namena, možnosti in priložnosti, ki jih nudi ESS, predstavili smo projekt in pristop SOPA, hkrati pa smo imeli priložnost mreženja s pomembnimi akterji na evropski ravni in v evropskem prostoru, s katerimi smo izmenjali nekaj dobrih praks in v projektih pridobljenih izkušenj.

Zapisal: Rok Zaletel

Program konference je na voljo TUKAJ