Intervju: SOPA kot priložnost za nova znanja in veščine na področju obravnave čezmernega pitja

29.10.2019

Neva Marušič, dr. med., specialistka medicine dela, prometa in športa iz Ljubljane, je po pripravništvu in sekundariatu začela z delom v splošni ambulanti v ZD Ljubljana. Ker izhaja iz družine, kjer je bilo zdravo in športno življenje vrednota, jo je že v času študija pritegnil preventivni pristop, zato se je kmalu vključila v programe spodbujanja aktivnega življenjskega sloga.

Po začetnih štirih letih dela s pacienti se je odločila za specializacijo iz medicine dela, prometa in športa, kjer je bila prva bistvena sprememba ta, da niso več govorili o bolniku, ampak o osebi, vključeni v delovni proces, promet ali rekreativno-športno dejavnost. Kot pravi, so bolj kot bolezni iskali zdrave kapacitete za ustrezno funkcionalnost posameznika. Trenutno je vključena v pilotno izvajanje pristopa SOPA, kjer v svoji ambulanti pacientom poleg vprašanja o pitju alkohola sedaj po potrebi nudi tudi poglobljeno kratko svetovanje.

Zakaj sodelujete v projektu SOPA ?

V ambulantah medicine prometa, dela in športa se dnevno srečujemo s problematiko čezmernega pitja alkohola, ki je še posebej zgoščena pri t. i. »voznikih prekrškarjih«. Prevladujoč vzrok za odvzem vozniškega dovoljenja je prav vožnja motornega vozila pod vplivom alkohola. Ob pregledu se po navadi izkaže, da ni šlo le za enkraten dogodek, ampak gre pogosto za dolgoletno čezmerno opijanje. Obravnava tovrstnih voznikov je lahko zahtevna, zato sem v projektu SOPA prepoznala možnost za osvojitev dodatnih znanj in veščin na tem področju.

Projekt me je pozitivno presenetil tako po svoji širini, časovnici kot po strokovnem pristopu. Vključenih je kar 18 lokalnih okolij , ki pokrivajo večji del Slovenije, izvajamo ga zdravstveni in socialni delavci v sodelovanju z nevladnimi organizacijami, uradi za delo, lokalnimi skupnostmi, policijo, ustaljenimi pristopi, … Skupaj torej preko 600 izvajalcev in strokovnjakov, ki imamo ves čas podporo v obliki rednih posvetovalnih srečanj, gradiv, spletne strani, dobrodošlo pa je tudi povezovanje deležnikov na lokalni, regionalni in nacionalni ravni. Vse to in pa nenazadnje računalniški program, ki nam pomaga pri presejanju in vodenju obravnav ter nam daje občutek, da delamo nekaj koristnega, kar bo morda tudi srednjeročno in dolgoročno pripomoglo k boljšemu prepoznavanju in obravnavi alkoholne problematike v Sloveniji.

Pilotno izvajanje pristopa SOPA se je začelo oktobra 2018. Kakšni so prvi vtisi?

Gre za dobro pripravljen in skrbno domišljen projekt, za katerega je bilo preko 300 izvajalcev poglobljenega kratkega svetovanja opremljenih s teoretičnimi vsebinami in praktičnimi veščinami za vodenje motivacijskega intervjuja za spremembo vedenja. Motivacijski intervju sem prej poznala le v teoriji, na usposabljanju pa smo ga s podrobno analizo spoznali in ga tudi intenzivno preizkusili v praktičnih vajah. Osnovna veščina odprtih vprašanj nam pomaga, da bolje razumemo sogovornika, in da se oseba počuti slišano in razumljeno.
Posebej se mi zdi pomembno, da končno pričnemo razlikovati ne le med abstinenti in odvisnimi od alkohola, ampak da vso paleto t.i. »občasnih pivcev« razdelimo in opredelimo kot posameznike, ki alkohol pijejo manj tvegano, ali tvegano ali škodljivo.

Ste z znanjem motivacijskega intervjuja opazili spremembe pri svojem delu, pogovoru s pacientom?

Vse, kar s pridom uporabljam pri poklicnem delu, se da uporabiti tudi v vsakodnevnih situacijah izven delovnega mesta in tudi pri komunikaciji v okviru družine. Lahko bi rekla, da gre za znanje za učinkovitejšo komunikacijo, za boljše življenje. Pridobila sem namreč ogromno novega znanja o podpori sogovorniku pri izvajanju poskusa spremembe vedenja in se povezala s kolegi somišljeniki. Naučila sem se, da je odnos do pitja alkohola kontinuum na črti od abstinence do odvisnosti, in da je vztrajanje pri pomikanju proti abstinenci vredno strokovnega in človeškega truda.

Udeležba v projektu torej vpliva celovito na moje vsakdanje poklicno delo. Verjamem, da upoštevanje temeljnih izhodišč motivacijskega intervjuja prinaša boljšo komunikacijo in boljši izid vsake obravnave. Gre za vzpostavljanje partnerstva s sogovornikom, razvijanje prave mere empatije, učenje sprejemanja drugačnih stališč, sočutno izvabljanje virov moči za iskanje lastne motivacije za spremembo.

Moj osebni vzorec pitja alkohola se ni spremenil, saj bolj kot na zeleno zlato prisegam na zeleni čaj v prahu, t.i. macha in poglabljanje v tradicionalni obred priprave in pitja čaja. V mojem odnosu do alkoholne problematike pa se je dejansko spremenilo moje osebno zaznavanje pivskih vzorcev pri prijateljih, znancih, sosedih, kolegih – prej opazim potencialno tvegane/škodljive vzorce pitja, in ker se počutim opolnomočeno z novimi znanji in veščinami, sedaj pogosteje na nevsiljiv način seznanim družbo za omizjem tako o mericah kot tudi posledicah čezmernega pitja. V ambulanti pa odslej vedno manjkrat »pozabim« vprašati »Kako ste pa kaj z alkoholom?« Nam je pa ta prvi stik olajšan s tem, da naši uporabniki že pred pregledom izpolnijo standardiziran vprašalnik AUDIT 10 ali AUDIT C, tako da je rezultat testa vedno dobra iztočnica za pogovor.

Kakšne odzive opažate pri pacientih, ko jih povprašate o tej temi?

Pretežni del pacientov nima zadržkov, posebej, ko gre za manj tvegane pivce ali abstinente. Pogosteje pa se zaplete pri osebah, ki čezmerno pijejo, kjer največkrat naletimo na odpor. Oseba, ki izkazuje odpor, je po transteoretičnem modelu spremembe vedenja v fazi prekontemplacije: mišljenje in vedenje se upirata spremembi, kar je v tej fazi pričakovan pojav. Svetovalec lahko na odpor vpliva s svojim vedenjem, tako da se ponovno vzpostavi sodelovalen način pogovora. Z reflektivnim poslušanjem in nekoliko širše zastavljenimi odprtimi vprašanji pomagam sogovorniku najti način, da premaga svoj odpor.

Vaš nasvet za zdravnike, ki imajo mogoče zadržke odpirati to temo?

Ključno v svetovalnem pogovoru je vzpostavljanje spoštljivega in partnerskega odnosa s sogovornikom. Uporaba t.i. odprtih vprašanj, ki se začnejo s Kako..., Kaj..., Kje... se obrestuje s tem, da sogovornik nadaljuje s pogovorom in sčasoma bolje razume samega sebe. V pogovoru pa je tudi zelo pomembno, da se zavestno izogibamo skušnjavi dajanju nasvetov ali konkretnih predlogov za rešitev.

Menite, da je tak projekt v Sloveniji potreben?

V Sloveniji je seveda tak projekt potreben in samo upam lahko, da se bo SOPA pristop v praksi živel tudi po zaključku. Menim, da bi bilo dobro, da bi deležniki še naprej ostali v stiku in s povezovanjem ustvarili in širili trajno podporno mrežo za izvajalce in uporabnike.

Podatki:

Podatki kažejo, da spada Slovenija med države z največjo porabo alkohola na posameznega prebivalca na svetu. 43 odstotkov Slovencev med 25. in 64. letom pije čezmerno, kar pomeni, da skoraj polovica Slovencev prekorači mejo, ki je z vidika zdravja še sprejemljiva. Po izračunih Nacionalnega inštituta za javno zdravje je registrirana poraba alkohola v Sloveniji v letu 2016 znašala 10,5 litra čistega alkohola na prebivalca, starejšega od 15 let. Poleg registrirane porabe alkohola, predstavlja za Slovenijo veliko težavo tudi obsežna neregistrirana poraba alkohola iz domače proizvodnje. Te številke nas uvrščajo v sam svetovni vrh po porabi alkohola. Za primerjavo – evropsko povprečje je 9,8 litra, svetovno pa 6,5 litra čistega alkohola.

Vsak dan v Sloveniji zaradi razlogov povezanih izključno z alkoholom umreta najmanj 2 osebi. V obdobju 2011-2015 smo zabeležili 4361 takih smrti, umrlo je 3417 moških in 944 žensk. Umrljivost prebivalcev Slovenija presega evropsko povprečje. Tvegano in škodljivo pitje je vzročno povezano tudi z več kot 200 različnimi boleznimi in poškodbami. Ocena zdravstvenih stroškov, ki so povezani s pitjem alkohola, je v Sloveniji v letih 2012–2016 v povprečju znašala 147 milijonov € letno. Če prištejemo še grobo oceno nekaterih drugih stroškov (npr. prometne nezgode, nasilje v družini), se ta številka zviša na 228 milijonov € na leto. Za primerjavo: v zadnjih letih vsako leto v državni proračun s trošarinami od alkohola in alkoholnih pijač dobimo približno 103 milijone €.

 *intervju je bil objavljen v sedmi številki glasila Zdravniške zbornice Slovenije ISIS, julija 2019: http://online.pubhtml5.com/agha/sgbh/#p=30