Alkoholna problematika

Tvegano in škodljivo pitje alkohola sta ena glavnih preprečljivih dejavnikov tveganja za nastanek kroničnih bolezni, poškodbe in nasilje, saj povzročata odvisnost ter več kot 60 različnih bolezni in poškodb. Alkoholu pripisljivo breme bolezni je povezano tako s količino popitega alkohola (čezmerno pitje alkohola) kot tudi z vzorcem pitja (visoko tvegano opijanje). Tvegano in škodljivo pitje alkohola lahko na ljudeh sčasoma pustita socialno-ekonomske (npr. izguba službe, ločitev, vpliv na družinsko življenje, bolniška odsotnost, invalidska upokojitev) in/ali zdravstvene posledice. Posledice škodljivega pitja alkohola so različne bolezni (npr. sindrom odvisnosti od alkohola (SOA), jetrna ciroza, rak ustne votline, žrela, grla, požiralnika, jeter, debelega črevesa in danke ter dojk), visoko tvegano opijanje pa je v večji meri povezano s kratkoročnimi posledicami (npr. poškodbami). Posledice tveganega in škodljivega pitja alkohola zaradi nastalih stroškov in posledic v prometu, socialnem varstvu, zdravstvu in sodstvu ter zaradi zmanjšane ali izgubljene delovne sposobnosti (bolezen ali smrt) tako nosi celotna družba (Lovrečič in Lovrečič , 2014).
Poraba alkohola_poročilo 2014

Zloraba alkohola ima lahko posledice tako na osebni kot na družbeni ravni oziroma na ravni države. Tvegano pitje alkohola je za državo veliko finančno breme. Zdravstveni stroški, ki so povezani s pitjem alkohola, so v Sloveniji v letih 2011–2014 v povprečju znašali 153 milijonov evrov letno. Če k temu prištejemo še stroške zaradi prometnih nezgod, nasilja v družini in drugih kriminalnih dejanj, se številka povzpne na 234 milijonov evrov letno. Prav tako je v Sloveniji zaradi škode, ki je izključno povezana z alkoholom, vsak dan 10 hospitalizacij, v povprečju pa 3876 hospitalizacij letno (Roškar et al., 2016).

V Sloveniji vsak dan zaradi razlogov, povezanih izključno z alkoholom, umreta dve osebi. Od leta 2008 v povprečju vsako leto pri nas umre 881 oseb, stopnja umrljivosti pa je nad evropskim povprečjem. Pogosto umirajo moški, dve tretjini jih umre pred 65. letom starosti (Roškar et al., 2016). 
Zaradi prometnih nezgod, katerih povzročitelji so alkoholizirane osebe, vsako leto v povprečju umre dodatnih 75 oseb. Skupaj je to najmanj 956 smrti na leto, ki bi jih lahko preprečili. V letu 2014 smo v Sloveniji zaradi smrti, 100-odstotno pripisljivih alkoholu, skupaj izgubili vsaj 4367,5 leta potencialnega življenja ali v povprečju 9,8 leta potencialnega življenja na vsako umrlo osebo, ki je umrla pred svojim 65. letom starosti (Roškar et al., 2016).
Alkoholna politika v Sloveniji

V bolnišnicah v Sloveniji imamo zaradi škode, povezane izključno z alkoholom, vsak dan deset hospitalizacij, v povprečju 3876 na leto. Število v zadnjih letih sicer pada, a podatki iz prakse kažejo, da v bolnišnice prihajajo osebe, ki so v slabšem zdravstvenem stanju. Tako je škodljivo pitje alkohola povezano z boleznimi, kot so npr. rakava obolenja, mišično-skeletne in srčno-žilne bolezni, bolezni želodca in prebavil ipd., katerih pomemben dejavnik tveganja za razvoj je alkohol. Izpostavljenost še nerojenega otroka alkoholu v času nosečnosti povzroča posledice v telesnem in duševnem razvoju ploda. Tako je smrti, povezanih z alkoholom, dejansko bistveno več (Roškar et al., 2016).

Posledice tveganega in škodljivega pitja alkohola oziroma breme alkoholu pripisljivih posledic se razlikujejo glede na spol ter tudi glede na socialno-ekonomski položaj prebivalstva. Izsledki raziskav kažejo, da je alkoholu pripisljivo breme bolezni večje pri moških kot pri ženskah (moški pijejo alkohol pogosteje in v večjih količinah, ženske pa so bolj občutljive za posledice pitja alkohola). Breme alkoholu pripisljivih posledic pogosto izhaja tudi iz socialno-ekonomskih neenakosti, po drugi strani pa tvegana in škodljiva raba alkohola lahko dodatno prispeva k neenakostim v zdravju in na socialno-ekonomskem področju. Razlike v posledicah tveganega in škodljivega pitja alkohola so pogostejše med pripadniki nižjega socialno-ekonomskega sloja, kar je še bolj razvidno v manj razvitih ekonomijah, in tudi v Sloveniji imajo prebivalci iz tistih občin vzhodne kohezijske regije, ki imajo nižji socialno-ekonomski standard, večje tveganje za smrt in hospitalizacijo zaradi alkoholu neposredno pripisljivih vzrokov (Lovrečič in Lovrečič, 2014, str. 59).