Z alkohola nula živim zdravo do fula

Skupaj z ambasadorji sprejmi izziv #nulazdravodofula

Kako?

Na svojem profilu na Facebook-u (z uporabo omenjenega #nulazdravodofula) podelite z nami svoje utrinke (lahko v sliki, lahko v tekstu) in pokažite:

-> kako vi najrajši na zdrav način preživljate svoj prosti čas,
-> kako “z alkohola nula živite zdravo do fula”,
-> kaj so stvari, ki vam popestrijo vsakdan, izboljšajo vaše počutje in zdravje?

Zakaj?

Preko kampanje z ambasadorji “Z alkohola nula živim ZDRAVO do fula želimo” spodbuditi širšo slovensko javnost, da razmisli o svojih pivskih navadah in posledicah čezmernega pitja alkohola na posameznika, telesno in duševno zdravje, bližnje, družbo, … Hkrati želimo prenesti sporočilo, da obstajajo zdrave alternative za preživljanja prostega časa in premagovanje morebitne stiske.’

O kampanji

Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje preko kampanje naslavljamo alkoholno problematiko in čezmerno pitja v Sloveniji, kjer vsak dan umreta več kot 2 osebi zaradi razlogov, povezanih izključno s pitjem alkohola. Če prištejemo še žrtve prometnih nesreč, je ta številka še višja.

O naših aktivnostih na področju alkohola

Od sedaj naprej se v Centrih za krepitev zdravja in Zdravstvenovzgojnih centrih po Sloveniji izvajajo nove delavnice tako s področja opuščanja čezmernega pitja alkohola kot s področja zdravih odnosov, kjer se bomo ukvarjali z našim delovanjem v medosebnih odnosih ter se učili osnovnih odnosnih veščin za večjo kakovost in zadovoljstvo v odnosih. Delavnic se lahko udeležijo vsi odrasli pacienti ne glede na starost. Delavnica poteka v ZVC/CKZ v zdravstvenem domu, za udeležbo ni potrebna napotnica zdravnika oz. usmeritev drugega. Več o delavnicah TUKAJ.

OGLAS 

Nekaj statistik za Slovenijo:

*Registrirana poraba v letu 2021 znaša 10,62 l čistega alkohola na prebivalca starejšega od 15 let. Številka je bila še leto prej nižja za skoraj liter čistega alkohola. Pri tem govorimo samo o registrirani porabi, vsa neregistrirana, ki je predvsem posledica domače pridelave, pa zelo verjetno prejšnjo številko povzdigne vsaj še za petino. V povprečju naj bi Slovenec, Slovenka star/-a 15 let ali več, v letu 2021 spil/-a: 85 L piva in 45 L vina in 3,5 L žgane pijače – Slovenija se po podatkih uvršča med evropske države z visoko porabo alkohola.

* Kar 55 % odraslega prebivalstva vsaj enkrat letno pije čezmerno (starost 18 – 74 let; CINDI 2020). To pomeni, da vsak drugi odrasli Slovenec, vsaj enkrat v letu tvega ali pa so pri njemu že prisotne, negativne posledice zaradi pitja alkoholnih pijač.

*To je povezano z več kot 200 bolezenskimi stanji in poškodbami, hkrati pa povečuje stisko in rušilno vpliva na naše medosebne odnose.

*Na dan, zaradi razlogov, ki so neposredno povezani s pitjem alkoholnih pijač, umreta več kot 2 osebi, vse te smrti bi lahko preprečili. Za obdobje 2013 – 2018 velja, da je bilo letno 3468 hospitalizacij, zaradi vzrokov povezanih izključno s pitjem alkohola. To pomeni skoraj 10 hospitalizacij na dan.

Ključna javnozdravstvena sporočila na podlagi znanstvenih spoznanj so:

–> Čim manj ali nič alkohola.

–> Ni varne meje pitje alkohola.

–> Vsako pitje alkohola je tvegano.

–> Izberi zdravo alternativo.

Več o kakovosti življenja si lahko preberete TUKAJ, vire pomoči po Sloveniji pa imamo zbrane TUKAJ. Več o delavnicah s področja alkohola in zdravih odnosov najdete TUKAJ

Pridružite se nam in delite svoj #nulazdravodofula.

 

Ajda Rotar Urankar, Ninna Kozorog,  Nipke, Filip in Blaž (F&B Acrobatics)

DBA RAVNE NA KOROŠKEM, 22.4.2023

V soboto, 22. aprila 2023, je na Mestni tržnici na Ravnah, v okviru Dneva za spremembe potekal tudi »Dan brez alkohola«, ki smo ga na NIJZ organizirali skupaj s pomočjo Občine Ravne na Koroškem. Z našo NIJZ sodelavko Branko Božank so tokrat sodelovali tudi Policijska postaja Ravne na Kor., Koroško društvo za boj proti raku ter Zdravstveno-vzgojni center Ravne na Koroškem.

Na dogodku smo se pogovarjali o zdravih življenjskih izbirah v našem vsakdanu in predstavili vire pomoči in možnosti podpore pri opuščanju nezdravega življenjskega sloga. Obiskovalci so lahko s pomočjo očal, ki simulirajo različne stopnje opitosti, izkusili, kako alkohol negativno  vpliva na naše motorične sposobnosti, policist pa jim je podrobneje predstavil tveganja, ki jih alkohol predstavlja v prometu. Vsako leto ugotavljamo tudi, da so obiskovalci presenečeni nad statistikami glede pitja alkohola v Sloveniji, prav tako nad miti, ki jih razbijamo preko sproščene igre »kolo sreče« na temo alkoholne problematike. Med miti, ki jih ovržemo je tudi ta, da je alkohol dober za kri.

Naslavljanje alkoholne problematike smo vključili še v Dan zdravja v Dravogradu (14. april 2023), kjer smo za odrasle obiskovalce pripravili predavanje z naslovom Tvegano in škodljivo pitje alkohola, za otroke OŠ Neznanih talcev in Vrtca Dravograd ter učence OŠ Šentjanž pri Dravogradu pa zanimive gibalno-informativne delavnice. Z informativno stojnico pa smo kot območna enota NIJZ bili 22. aprila prisotni tudi na dogodku Tek zdravja v Slovenj Gradcu.

Podrobneje smo predstavili tudi naše aktivnosti in delavnice, ki jih izvajamo v zdravstvenih domovih po Sloveniji, konkretneje v zdravstveno vzgojnih centrih in centrih za krepitev zdravja. To so brezplačna svetovanja za namen podpore pri opuščanju tveganega in škodljivega pitja alkohola in delavnice Zdravi odnosi, ki so prav tako brezplačno dostopne v omenjenih centrih, vsakemu odraslemu posamezniku, ki bi želel pobližje pogledati in poskrbeti za svoje odnose z drugimi in za odnos do sebe. V naši regiji se lahko teh udeležite v zdravstvenih domovih Ravne na Kor., Dravograd in Slovenj Gradec, več informacij pa najdete tudi na spletni strani programa skupaj za zdravje.

 

 

 

DBA CELJE, 12.4.2023

Ob izteku Karitasove akcije “40 dni brez alkohola” in praznovanju svetovnega dneva zdravja so NIJZ OE Celje, Mestna občina Celje in Celje Zdravo mesto organizirali strokovni posvet “Skupaj za zdrav življenjski slog”.

V prvem delu se je posvet osredotočil predvsem na ugotovitve raziskav o vplivu pandemije na življenjski slog posameznika ter pasti novih tobačnih izdelkov. Predstavljeni so bili novi tobačni in nikotinski izdelki, ki so vse bolj priljubljeni med mladimi, pa tudi načini ozaveščanja in oblike pomoči pri opuščanju kajenja.

V nadaljevanju je bila v ospredju alkoholna problematika. Raziskave namreč kažejo, da vsak drugi odrasli Slovenec vsaj enkrat v letu tvega ali pa so pri njem že prisotne negativne posledice zaradi pitja alkohola. Savinjska regija beleži zelo visok delež visoko tveganega opijanja (47,70 %; slovensko povprečje je 42,80 %), se je pa v regiji v zadnjih šestih letih znižala stopnja bolnišničnih obravnav zaradi bolezni, neposredno pripisljivih alkoholu, pri osebah starejših od 15 let in ostaja pod slovenskim povprečjem.

Zelo zanimiv vpogled iz psihiatrične ambulante je najprej podala klinična psihologinja iz Psihiatrične bolnišnice Vojnik, kar je sprožilo dodatna vprašanja iz publike. Zahtevno pot zdravljenja je opisal tudi član Skupnosti Anonimnih Alkoholikov Slovenije. Preventivne programe in aktivnosti za krepitev zdravja ter preprečevanje in zmanjševanje škode, ki jo povzroča alkohol, pa so predstavile sodelavka NIJZ na SOPA pristopu ter strokovni delavki iz ZVC Nazarje in CKZ Celje.

Posvet je bil namenjen strokovnim delavcem v šolstvu, zdravstvu, socialnem delu ter nevladnih organizacijah. V dvorano Gimnazijka na I. gimnaziji v Celju pa so pokukali tudi gimnazijci in drugi zainteresirani, saj je bil dogodek dobra priložnost za spoznavanje, izmenjavo mnenj ter druženje.

 

 

DBA LENART, 12.4.2023

V sredo, 12. 4. 2023  smo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje – Območna enota Maribor v sodelovanju s Centrom za krepitev zdravja ZD Lenart, obeležili »Dan brez alkohola 2023« in razbijali mite o alkoholu.

Dogodek je potekal pred Zdravstvenim domom Lenart med 9:00 in 12:00 in v okviru le tega so potekale različne javnozdravstvene aktivnosti. Obiskovalci so se lahko udeležili prijetnega pohoda v naravo (7,5 km), ki sta ga vodili fizioterapevtka in kineziologinja iz Centra za krepitev zdravja Lenart.

Na različnih stojnicah pa so se mimoidoči lahko pozanimali o zdravih življenjskih izbirah v našem vsakdanu, pridobili informacije na temo zdravega življenjskega sloga, si ogledali promocijsko-prosvetno gradivo, spoznali mite in dejstva o pitju alkoholnih pijač ter preizkusili svoje znanje s sodelovanjem v nagradnem kvizu. S preventivnimi dejavnostmi se nam je pridružil tudi uslužbenec Policijske postaje Lenart in obiskovalci so se lahko preizkusili na poligonu ob uporabi očal za simulacijo opitosti, kar je poželo veliko zanimanja.

Druženje je potekalo v sproščenem vzdušju, za vse udeležence pa je bila na voljo zdrava pogostitev.

Dan brez alkohola je dan, ko na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje želimo javnosti predstaviti naše aktivnosti, se pogovoriti o zdravih življenjskih izbirah in odgovornem odnosu do alkohola. Letos ga izvajamo že petič po vseh devetih zdravstvenih regijah v Sloveniji, saj želimo, da bi imeli v Sloveniji vsaj en dan na leto popolnoma brez alkohola.

Center za krepitev zdravja Zdravstvenega Doma Lenart je podrobneje predstavil svoje aktivnosti in zdravstveno-vzgojne delavnice. To so brezplačna svetovanja za namen podpore pri opuščanju tveganega in škodljivega pitja alkohola in delavnice Zdravi odnosi, ki so prav tako brezplačno dostopne v vseh CKZ/ZVC-jih po celi državi vsakemu odraslemu posamezniku, ki bi želel pobliže pogledati in poskrbeti za svoje odnose z drugimi in za odnos do sebe.

Še več o dogodkih, lokacijah in terminih lahko preberete TUKAJ.

Medijske objave na temo dogodkov Dan brez alkohola lahko najdete TUKAJ.

 

 

DBA NOVO MESTO, 6.4.2023

Ob akciji 40 dni brez alkohola smo v novomeški regiji na Radiu Sraka pripravili kratko pogovorno oddajo, kjer smo poslušalcem predstavili pomen odgovornega odnosa do alkohola in informacije o tem, kakšne vplive ima lahko tvegano in škodljivo pitje alkohola na zdravje posameznika. Na največjem regijskem kmetijskem sejmu “Gregorjev sejem”, ki je potekal od 10. do 12. marca v Novem mestu smo udeležence informirali o posledicah tvegane in škodljive rabe alkohola na zdravje. V sklopu svetovnega dne zdravja smo 6. aprila na strokovnem srečanju »Duševno zdravje otrok in mladostnikov gradimo skupaj« pripravili stojnico SOPA, kjer so udeleženci prejeli informacije o vplivu pitja alkohola na zdravje in o delovanju Programa SOPA v Sloveniji.

Še več o dogodkih, lokacijah in terminih lahko preberete TUKAJ.

Medijske objave na temo dogodkov Dan brez alkohola lahko najdete TUKAJ.

 

DBA MURSKA SOBOTA, 5.4.2023

V sredo, 5. aprila 2023, je na trgu Martina Luthra v Murski Soboti potekal dogodek »Dan brez alkohola«, ki ga je naša NIJZ sodelavka Jasmina Črnko Papić organizirala skupaj z Mestno občino Murska Sobota – Zdravim mestom.

Z nami so tokrat sodelovali: Pomurski muzej Murska Sobota, Zdravstveni dom Murska Sobota in sicer: Center za krepitev zdravja, Center za duševno zdravje odraslih in Center za duševno zdravje otrok in mladostnikov, Hiša sadeži družbe Murska Sobota, Društvo nova pot Radenci, ter Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota. Pomurski muzej Murska Sobota je v ta namen organiziral tudi dve brezplačni vodenji po stalni razstavi. V Pokrajinski in študijski knjižnici Murska Sobota je obiskovalcem še vedno na voljo informacijski pult z gradivi.

Na dogodku smo se pogovarjali o zdravih življenjskih izbirah v našem vsakdanu in predstavili vire pomoči in možnosti podpore pri opuščanju nezdravega življenjskega sloga. Vsako leto ugotavljamo tudi, da so obiskovalci presenečeni nad statistikami glede pitja alkohola v Sloveniji, prav tako nad miti, ki jih razbijamo preko sproščene igre »kolo sreče« na temo alkoholne problematike.

 

DBA IZOLA, 5.4.2023

V sredo, 5. aprila 2023, se je na Lonki v Izoli odvil še eden izmed dogodkov »Dan brez alkohola«, ki potekajo v času Karitasove akcije “40 dni brez alkohola” v vseh devetih zdravstvenih regijah v Sloveniji.

Naši NIJZ sodelavki Irena Jerič in Ana Peršič sta združili moči s Centrom za krepitev zdravja – ZD Izola in k sodelovanju povabili številne organizacije in društva, ki delujejo v lokalnem okolju. Policijska postaja Izola, Društvo zdravljenih alkoholikov Obala, Združenje Europa Donna Slovenija, podružnica Obala, Rdeči križ Slovenije – Območno združenje Izola, Medgeneracijski center Izola, Univerza za tretje življenjsko obdobje Izola, Društvo prijateljev mladine Izola, Osnovna šola Livade Izola, Turistično in kulturno društvo Šparžin – Korte ter Društvo Šola zdravja Obala so se z obiskovalci pogovarjali o zdravih življenjskih izbirah in predstavili vire pomoči ter možnosti podpore pri opuščanju nezdravega življenjskega sloga.

Raziskave namreč kažejo, da vsak drugi odrasli Slovenec vsaj enkrat v letu tvega ali pa so pri njem že prisotne negativne posledice zaradi pitja alkohola. V Obalno-kraški regiji beležimo še več visoko tveganega opijanja (46,60 %) kot je slovensko povprečje (42,80 %). Višji od slovenskega povprečja (8,90 %) je tudi delež prometnih nesreč, kjer je povzročitelj pod vplivom alkohola (11,70 %). Sicer pa se od leta 2016 ta odstotek v regiji vsako leto veča, vsako leto je bil tudi višji od slovenskega povprečja.

Prav zato smo obiskovalcem predstavili novost na področju preventive: individualna svetovanja za namen podpore pri opuščanju tveganega in škodljivega pitja alkohola, ki jih izvajamo v zdravstveno vzgojnih centrih in centrih za krepitev zdravja po Sloveniji. Brezplačno so dostopna vsakemu odraslemu posamezniku, ki bi želel pobližje pogledati in poskrbeti za svoj odnos do alkohola ali urediti svoje pivske navade.

Sončen dan je na Lonko privabil številne mimoidoče, ki so se lahko preizkusili v hoji po poligonu z »alko« očali, zavrteli SOPA kolo ali preverili svoje dejavnike tveganja za zdravje. Sproščeno popoldne je hitro minilo tudi ob ustvarjalnih dejavnostih in poizkušanju zdravih dobrot, ki so prave izbire za bolj zdrav način življenja.

Še več o dogodkih, lokacijah in terminih lahko preberete TUKAJ.

Medijske objave na temo dogodkov Dan brez alkohola lahko najdete TUKAJ.

 

DBA TOLMIN, 24.3.2023

V petek, 24. marca 2023, je na Mestnem trgu v Tolminu potekal dogodek »Dan brez alkohola«, ki sta ga na NIJZ OE Nova Gorica organizirali Irena Jerič in Ana Peršič s pomočjo Zdravstveno vzgojnega centra Zdravstveni dom Tolmin in Občino Tolmin. »Dan brez alkohola« smo začeli obeleževati pred petimi leti v okviru projekta SOPA – Skupaj za odgovoren odnos do pitja alkohola, saj želimo javnosti približati naša prizadevanja na tem področju.

Za živahno dopoldansko dogajanje so, poleg organizatorjev NIJZ in ZVC Tolmin, poskrbeli še Center za duševno zdravje – ZD Tolmin, Center za socialno delo Severna Primorska Enota Tolmin, Policijska postaja Tolmin, Klub zdravljenih alkoholikov Tolmin, Društvo Al-Anon Tolmin, Rdeči križ Slovenije – območno združenje Tolmin, Tolminska območna Karitas, Posoški razvojni center – enota Ljudska univerza, OŠ Franceta Bevka Tolmin, Knjižnica Cirila Kosmača Tolmin, Društvo Šola zdravja Tolmin, Društvo za boj proti raku in drugim kroničnim boleznim ko-RAK.si in Društvo za zdrave dojke.

Z več kot 300 obiskovalci smo delili informacije o alkoholni problematiki, preko igre »kolo sreče« razbijali mite o alkoholu in se pogovarjali o zdravih življenjskih izbirah v našem vsakdanu. V goriški regiji sicer beležimo nekoliko manj visoko tveganega opijanja kot je slovensko povprečje, obratno pa je pri prometnih nesrečah, kjer je povzročitelj pod vplivom alkohola. V regiji je bilo takih več kot 10 %, medtem ko je v Sloveniji delež 8,99 %. Tudi stopnja bolezni, pripisljivih alkoholu, je v regiji nekoliko višja od slovenskega povprečja, in znaša 2 na 1000 prebivalcev (Zdravje v občini, 2021).

Poskrbeli smo tudi, da je vsak lahko izvedel, kje poiskati pomoč ob težavah in katere so možnosti podpore pri opuščanju nezdravega življenjskega sloga. Predvsem smo želeli predstaviti nov vir pomoči – SOPA individualno svetovanje, ki je na voljo v zdravstveno vzgojnih centrih in centrih za krepitev zdravja v zdravstvenih domovih po Sloveniji. Brezplačna svetovanja so dostopna vsem, ki želijo zmanjšati oz. opustiti pitje alkohola ali se s strokovnjakom pogovoriti o svojem odnosu do alkohola.

Veseli nas, da nam je prisluhnilo veliko mladih, od vrtčevskih malčkov do osnovnošolcev in dijakov. Odnos do pitja alkohola se namreč vzpostavi že v rani mladosti, podatki pa žal kažejo, da je v Sloveniji vsak sedmi 11-letnik že poskusil alkoholno pijačo, vsak četrti 17-letnik pa posega po alkoholni pijači redno vsak teden (HBSC, 2018). Ker govorimo o obdobju razvijajočih se možganov, ima lahko pitje alkoholnih pijač v tem času še več negativnih posledic na mlado telo.

Z nami se je podružil tudi tolminski župan Alen Červ, ki je pohvalil odziv lokalnih ustanov in društev. Z interaktivnimi vsebinami so namreč ponudili praktičen vpogled v posledice pitja alkohola in usmeritve v izbire za bolj zdrav način življenja.

Še več o dogodkih, lokacijah in terminih lahko preberete TUKAJ.

Medijske objave na temo dogodkov Dan brez alkohola lahko najdete TUKAJ.

 

DBA CERKNO, 16. 3. 2023

V četrtek je pred Centrom za šolske in obšolske dejavnosti Cerkno potekal dogodek »Dan brez alkohola«, ki ga je na NIJZ organiziral Rok Zaletel skupaj s pomočjo Zdravstvenega doma Idrija. Dan brez alkohola smo začeli obeleževati pred 5 leti v okviru projekta SOPA – Skupaj za odgovoren odnos do pitja alkohola, saj želimo javnosti približati naša prizadevanja na tem področju. Z nami so tokrat sodelovali tudi Policijska postaja Idrija in Osnovna šola Cerkno.

Na dogodku smo se pogovarjali o zdravih življenjskih izbirah v našem vsakdanu in predstavili vire pomoči in možnosti podpore pri opuščanju nezdravega življenjskega sloga. Vsako leto ugotavljamo tudi, da so obiskovalci presenečeni nad statistikami glede pitja alkohola v Sloveniji, prav tako nad miti, ki jih razbijamo preko sproščene igre »kolo sreče« na temo alkoholne problematike. Med miti, ki jih ovržemo, je tudi ta, da je alkohol dober za kri.

Registrirana poraba alkohola je v Sloveniji v letu 2021 znašala 10,62 l čistega alkohola na prebivalca starejšega od 15 let. Številka je bila še leto prej nižja za skoraj liter čistega alkohola. Pri tem govorimo samo o registrirani porabi, vsa neregistrirana (v večini domača pridelava) številko povzdigne vsaj še za petino. Kar 55 % odraslega prebivalstva vsaj enkrat letno pije čezmerno (starost 18 – 74 let; CINDI 2020). To pomeni, da vsak drugi odrasli Slovenec, vsaj enkrat v letu tvega ali pa so pri njemu že prisotne, negativne posledice zaradi pitja alkoholnih pijač.

Zdravstvena regija Ljubljana, kamor uvrščamo tudi občini Idrijo in Cerkno, je sicer nekoliko boljša od slovenskega povprečja, ko gledamo podatke o visoko tveganem opijanju. Slovensko povprečje znaša 42,8 odstotka. Žal pa so podatki v omenjenih občinah glede bolezni, pripisljivih alkoholu, višji od slovenskega povprečja, ki znaša 1,8 na 1000 prebivalcev. Prav tako sta omenjeni občini nad slovenskim povprečjem, kar se tiče prometnih nezgod z alkoholiziranimi povzročitelji. To znaša 8,9 odstotka. Vse to potrjuje našo odločitev, da smo dogodek Dan brez alkohola organizirali prav tam. Več lokalnih podatkov lahko najdete na portalu Zdravje v občini TUKAJ.

Podrobneje smo predstavili tudi naše aktivnosti in delavnice, ki jih izvajamo v zdravstvenih domovih po Sloveniji, konkretneje v zdravstveno vzgojnih centrih in centrih za krepitev zdravja. To so brezplačna svetovanja za namen podpore pri opuščanju tveganega in škodljivega pitja alkohola in delavnice Zdravi odnosi, ki so prav tako brezplačno dostopne v omenjenih centrih, vsakemu odraslemu posamezniku, ki bi želel pobližje pogledati in poskrbeti za svoje odnose z drugimi in za odnos do sebe.

Medijske objave na temo dogodkov Dan brez alkohola lahko najdete TUKAJ.

Več o aktivnostih na področju alkohola najdete na naši spletni strani, kjer se lahko anonimno pogovorite tudi s spletnim svetovalcem TUKAJ.
Več o programih preventive lahko najdete na spletni strani Skupaj za zdravje TUKAJ. V sklopu obeležitve Dan brez alkohola bomo organizirali skupno 9 dogodkov po Sloveniji. Več o dogodkih, lokacijah in terminih lahko preberete TUKAJ.

 

DBA KRANJ, 8. 3. 2023

Vrhunec dogodka in največji obisk se je zgodil po 11:00, ko se je ploščad napolnila z dijaki in profesorji kranjskih srednjih šol, uslužbenci MO Kranj in obiskovalci knjižnice, ki so pričakali udeležence teka ob otvoritvi razstave Stop zasvojenosti. Na dogodku je bil kot organizator in predstavnik NIJZ-ja prisoten naš sodelavec Rok Zaletel.

Razstavo in ta del aktivnosti je skupaj s kranjskimi šolami in javnimi zavodi organizirala Lokalna akcijska skupina za preprečevanje zlorabe drog v Mestni občini Kranj. Dijaki so v natečaju razmišljali in ustvarjali grafike vezane na bremena in tegobe zasvojenosti. Ob prihodu je vse navzoče nagovoril tudi župan Mestne občine Kranj, gospod Matjaž Rakovec, ki se je nato preizkusil tako v kvizu in poligonu. Tudi dijaki so se preizkusili v poligonu ter kvizu in pokazali zavidljivo poznavanje alkoholne problematike.

Naša prizadevanja so prepoznali tudi lokalni mediji, ki nas na samem dogodku tudi obiskali. Skupaj smo širili pomembno sporočilo o zdravih izbirah in o možnostih, ki jih ponuja udeležba v programih preventive.

V sklopu obeležitve Dan brez alkohola bomo organizirali skupno 9 dogodkov po Sloveniji. Več o dogodkih, lokacijah in terminih lahko preberete TUKAJ.

V oddaji je Tadeja Hočevar povedala, da vsak drugi prebivalec Slovenije med 25-64 letom pije čezmerno, kar je skrb vzbujajoče, prav tako negativne posledice pitja alkohola: »S pitjem alkohola povezujemo preko 200 bolezni in bolezenskih stanj.« Izpostavila je tudi, da pitje alkohola vpliva tudi na naše duševno zdravje, odnose in ne navsezadnje tudi na varnost v prometu.

Pomemben poudarek je bil, da nobeno pitje ni varno: »Alkohol je etanol in to je toksična snov, in če vnašamo strup v telo, je to zdravju škodljivo. Netveganega pitja alkohola ni, je le tvegano in manj tvegano pitje.« Dodala je, da če je včasih veljalo, da je kozarec rdečega vina dober za zdravje srca in ožilja, danes znanstvena spoznanja kažejo, da temu ni več tako.

Tadeja Hočevar o tem, da ni varnega pitja alkohola

Tadeja Hočevar o tem, da ni varnega pitja alkohola

Jana Malovrh je povedala, da so udeleženci delavnice pogosto presenečeni nad tveganji in škodljivostmi svojih pivskih navad in se radi obrnejo na pogovor za načrt, kako naj pitje alkohola zmanjšajo ali povsem opustijo. Več o naših delavnicah si lahko preberete TUKAJ.

Jana Malovrh o pogovorih na delavnici o opuščanju čezmernega pitja alkohola, ki se odvija v zdravstvenih domovih

Jana Malovrh o pogovorih na delavnici o opuščanju čezmernega pitja alkohola, ki se odvija v zdravstvenih domovih

Več o mejah pitja alkohola si lahko preberete TUKAJ

Tudi sami lahko izpolnite kratek vprašalnik o pitju alkohola in ugotovite, kam se uvrščate TUKAJ

Mite in resnice o pitju alkohola lahko preverite TUKAJ

Več o pitju alkohola v nosečnosti si lahko preberete TUKAJ

To so brezplačna svetovanja za namen podpore pri opuščanju tveganega in škodljivega pitja alkohola in delavnice Zdravi odnosi, ki so prav tako brezplačno dostopne v omenjenih centrih, vsakemu odraslemu posamezniku, ki bi želel pobližje pogledati in poskrbeti za svoje odnose z drugimi in za odnos do sebe. Na nekaterih dogodkih bodo sodelovali tudi predstavniki centrov za krepitev zdravja in zdravstveno vzgojnih centrov, policije in predstavniki različnih društev, ki bodo skrbeli za dejavnosti na stojnicah. Pri širjenju naših sporočil sodelujemo tudi z lokalnimi oz. regijskimi radijskimi postajami in ostalimi mediji ter občinami oz. lokalno skupnostjo.

Datumi DBA dogodkov:

8. 3. 2023 sreda 10h-12h DBA Kranj, Mestni trg

sodelujoči: Mestna občina Kranj, Mestna knjižnica Kranj, kranjske srednje šole

Novico z dogodka si lahko prebereta TUKAJ.

16. 3. 2023 četrtek 11-14h DBA Cerkno, Ploščad CŠOD Cerkno

sodelujoči: ZD Idrija, Policijska postaja Idrija, OŠ Cerkno, OZRK Idrija

24. 3. 2023 petek 9-11h DBA Tolmin, Mestni trg Tolmin

sodelujoči: ZVC Tolmin  in Občina Tolmin, OE NG NIJZ, Center za duševno zdravje odraslih Tolmin, CSD Severna Primorska Enota Tolmin, Policijska postaja Tolmin, KZA Tolmin, Al-Anon Tolmin, RKS Območno združenje Tolmin, Tolminska območna Karitas, Posoški razvojni center Tolmin, OŠ Franceta Bevka Tolmin, Knjižnica Cirila Kosmača Tolmin, Šola zdravja Tolmin

5. 4. 2023 sreda 15-18h DBA Izola, »Lonka« Sončno nabrežje

sodelujoči: CKZ Izola, Rdeči križ Slovenije – Območno združenje Izola; Evropa Donna; Medgeneracijski center Izola; Univerza za tretje življenjsko obdobje; Društvo zdravljenih alkoholikov obala; Policijska postaja Izola; Društvo prijateljev mladine; Osnovna šola Livade; Logout; Turistično in kulturno društvo Šparžin Korte; Društvo šola zdravja: telovadba

5. 4. 2023 sreda 10h-13h DBA Murska Sobota, drevored Martina Luthra Murska Sobota

sodelujoči: Mestna občina Murska Sobota, CKZ ZD M.Sobota, CDZ in CZOM ZD M.Sobota, Hiša sadeži družbe MS– Slovenska filantropija, Društvo prijateljev mladine MS, PiŠK, Galerija MS, Muzej MS, ZKTŠ Murska Sobota

6. 4. 2023 četrtek 8h-14.30h DBA Novo mesto (strokovno srečanje ob Dnevu zdravja), velika dvorana Univerze v Novem mestu

sodelujoči: Univerza v Novem mestu, ZD Novo mesto, OE NIJZ Novo mesto, Občina Novo mesto, Splošna bolnišnica Novo mesto Mestna občina Murska Sobota, CKZ ZD M.Sobota, CDZ in CZOM ZD M.Sobota, Hiša sadeži družbe MS– Slovenska filantropija, Društvo prijateljev mladine MS, PiŠK, Galerija MS, Muzej MS, ZKTŠ Murska Sobota.

Strokovni posvet z naslovom: »DUŠEVNO ZDRAVJEOTROK IN MLADOSTNIKOV GRADIMO SKUPAJ«,

12. 4. 2023 sreda 9-14h Celje, Gimnazijka na I. gimnaziji v Celju (strokovno srečanje od svetovnem dnevu zdravja in zaključku akcije 40 dni brez alkohola)

Strokovni posvet “Skupaj za zdrav življenjski slog” bo namenjen ugotovitvam raziskav o vplivu pandemije na življenjski slog posameznika ter pastem novih tobačnih izdelkov in alkohola. Izpostavili bomo nekatere preventivne programe in aktivnosti za krepitev zdravja ter preprečevanje in zmanjševanje škode, ki jo povzročata tobak ter alkohol. Posvet namenjamo strokovnim delavcem v šolstvu, zdravstvu, socialnem delu ter nevladnih organizacijah. Veseli bomo, če se nam boste pridružili na dogodku, ki poleg strokovnih vsebin ponuja priložnost za spoznavanje, izmenjavo mnenj ter druženje. Udeležba je brezplačna. Program je v postopku pridobitve licenčnih točk za zdravnike in medicinske sestre. Prijava na dogodek je obvezna. Povezavo za prijavo še objavimo, bodo pa prijave možne najkasneje do 7. aprila 2023 oziroma do zapolnitve prostih mest.

12. 4. 2023 sreda 10-13h Lenart, pred ZD Lenart

sodelujoči: ZD Lenart

15. 4. 2023 sobota 11-13h Ravne na Koroškem (Dan za spremembe), Mestna tržnica Ravne na Koroškem

sodelujoči: Občina Ravne, OE Ravne na Koroškem NIJZ

Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje sicer letos že šesto leto aktivno sodelujemo v akciji 40 dni brez alkohola, saj si delimo skupen cilj: Vzpostaviti odgovoren odnos do pitja alkohola v slovenski družbi.

Sodelavka NIJZ in psihologinja Karmen Henigsman, ki deluje na področju alkohola, je izpostavila, to potrjujejo tudi podatki. Registrirana poraba je namreč v letu 2021 znašala kar 10,62 l čistega alkohola na prebivalca starejšega od 15 let. Številka, ki je bila še leto prej nižja za skoraj liter čistega alkohola. Pri tem govorimo samo o registrirani porabi, vsa neregistrirana, ki je predvsem posledica domače pridelave, pa zelo verjetno prejšnjo številko povzdigne vsaj še za petino.

Registrirana poraba je v letu 2021 znašala kar 10,62 l čistega alkohola.

“Kar 55 % odraslega prebivalstva vsaj enkrat letno pije čezmerno. To pomeni, da vsak drugi odrasli Slovenec, vsaj enkrat v letu tvega ali pa so pri njemu že prisotne, negativne posledice zaradi pitja alkoholnih pijač. To je namreč povezano z več kot 200 bolezenskimi stanji in poškodbami, hkrati pa povečuje stisko in rušilno vpliva na naše medosebne odnose. Na dan, zaradi razlogov, ki so neposredno povezani s pitjem alkoholnih pijač, umrejo 3 osebe,” je pojasnila Karmen Henigsman in dodala, da bi vse te smrti lahko preprečili. V nadaljevanju je poudarila, da je stanje zaskrbljujoče tudi pri mladih, saj podatki kažejo, da vsak sedmi 15-letnik in vsak četrti 17- letnik posega po alkoholni pijači kar vsak teden. Ker govorimo o obdobju razvijajočih se možganov, ima lahko pitje alkoholnih pijač v tem času še več negativnih posledic na mlado telo.

Na dan, zaradi razlogov, ki so neposredno povezani s pitjem alkoholnih pijač, umrejo 3 osebe.

“Pomembno je, da kot odrasli ponudimo primeren zgled glede odgovornega odnosa do pitja, z naravnanostjo čim manj ali nič alkohola,” kot ključno izpostavi Karmen Henigsman, ki dodaja, da posledice pitja pogosto trpijo svojci, predvsem otroci, ki so podani v negotovo in nestabilno domače okolje, ki je posledica nepredvidljivosti ravnanja ob opitosti starša. Prezgodaj na lastni koži izkusijo in uvidijo vse možne rušilne posledice, ki jih ima lahko alkohol na družinske odnose, na duševno in telesno zdravje: “Pomembno je, da jih slišimo in jim omogočimo, da svoje izkušnje odžalujejo. Zato letos še posebej pozdravljamo pobudo 40 dni brez alkohola, ki kaže solidarnost z vsemi, ki trpijo zaradi posledic pitja alkohola pri bližnji osebi.”

Posledice pitja pogosto trpijo svojci, predvsem otroci.

Na NIJZ želimo z nudenjem preventivnih dejavnosti, preko programa Skupaj za zdravje, omogočiti podporo vsakemu, ki se odloči za pomemben korak v smeri zmanjšanja pitja alkohola. Tako v vsakem zdravstvenem domu po Sloveniji, v zdravstveno vzgojnem centru in centru za krepitev zdravja, potekajo brezplačna svetovanja za namen podpore pri opuščanju tveganega in škodljivega pitja alkohola, s čimer želimo ustaviti pot k zasvojenosti in posredno omogočiti tudi boljše življenje svojcev oseb, ki čezmerno pijejo. Za zdrave in negovane odnose skrbimo v okviru delavnic Zdravi odnosi, ki so brezplačno dostopne v zdravstvenem domu, vsakemu odraslemu posamezniku, ki bi želel pobližje pogledati in poskrbeti za svoje odnose z drugimi in za odnos do sebe.

Nudimo delavnice za podporo pri opuščanju tveganega in škodljivega pitja alkohola in delavnica o zdravih odnosih.

Za konec je Karmen Henigsman spodbudila k sodelovanju v akciji: ”Vsakemu, ki se bo za akcijo odločil, želim, da v teh 40 dneh izkusi vse možne pozitivne spremembe v smeri boljšega in zdravega počutja, ki jih lahko izbira brez alkohola, prinese.” Napovedala pa je tudi obeležitev Dneva brez alkohola, ki ga bomo letos na NIJZ organizirali že peto leto, in sicer bo v ta namen po Sloveniji potekalo 9 dogodkov konec marca in v začetku aprila.

Tudi letos Dan brez alkohola na 9 dogodkih po Sloveniji.

Program Skupaj za zdravje se od leta 2002 izvaja v ambulantah družinske medicine in v Centrih za krepitev zdravja oz. Zdravstvenovzgojnih centrih v vseh 61 zdravstvenih domovih po državi. Vsem odraslim prebivalcem Slovenije (30+) je enkrat na 5 let na voljo brezplačni preventivni pregled (za vse z obveznim zavarovanjem), ki ga opravimo v ambulanti družinske medicine in nato posameznika glede na rezultate in pogovor usmerimo v nadaljnji program oz. delavnice, kjer s skupnimi močmi delamo na tem, da izboljšamo njegovo počutje oz. fizično in duševno zdravje. Če je bilo na preventivnem pregledu ugotovljeno, da imate višje tveganje za razvoj kroničnih bolezni, vam preventivni pregled pripada vsako leto. Več o programu Skupaj za zdravje si lahko preberete TUKAJ.

Brezplačne in strokovne delavnice izvajamo na 8 področjih:

1. Opuščanje čezmernega pitja alkohola

2. Krepitev duševnega zdravja in zdravih odnosov

3. Telesna dejavnost za krepitev zdravja

4. Zdravo prehranjevanje

5. Zdravo hujšanje

6. Opuščanje kajenja

7. Zdrav življenjski slog

8. Sladkorna bolezen tipa 2

Podrobnejše opise delavnic in svetovanj najdete TUKAJ.

Kot omenjeno se v Centrih za krepitev zdravja in Zdravstvenovzgojnih centrih po Sloveniji izvajajo nove delavnice tako s področja opuščanja čezmernega pitja alkohola kot s področja zdravih odnosov, kjer se bomo ukvarjali z našim delovanjem v medosebnih odnosih ter se učili osnovnih odnosnih veščin za večjo kakovost in zadovoljstvo v odnosih. Več o tem lahko preberete TUKAJ.

Kje se lahko udeležim aktivnosti za krepitev zdravja?

Aktivnosti za krepitev zdravja se lahko udeležite v centrih za krepitev zdravja ali zdravstvenovzgojnih centrih v vseh zdravstvenih domovih. V nekaterih zdravstvenih domovih so zdravstvenovzgojni centri (ZVC), v drugih pa centri za krepitev zdravja (CKZ). Gre za samostojne organizacijske enote, kjer so zaposleni timi strokovnjakov, ki delajo na področju krepitve zdravja in preventive. Sprva so bili v vseh zdravstvenih domovih v Sloveniji vzpostavljeni zdravstvenovzgojni centri. S krepitvijo njihovega pomena ter vloge preventive pri doseganju boljšega zdravja in počutja prebivalcev pa so se iz zdravstvenovzgojnih centrov razvili centri za krepitev zdravja. Postopno se bodo vsi zdravstvenovzgojni centri preoblikovali v centre za krepitev zdravja. Ključna razlika med njima je v tem, da so v centrih za krepitev zdravja zaposleni strokovnjaki z več področij in da je tam na voljo nekaj več delavnic in svetovanj.

Poiščite vam najbližjo lokacijo TUKAJ.

Aktivnosti za krepitev zdravja se lahko udeležite na različne načine:

Pokličite v zdravstvenovzgojni center ali center za krepitev zdravja, kjer vam bodo posredovali informacije o delavnicah in svetovanjih, ki se jih lahko udeležite. Lahko pa se dogovorite tudi za uvodni individualni posvet s strokovnjakom, kjer boste izvedeli več o aktivnostih za krepitev zdravja, ki so vam na voljo, ter kako se lotiti spreminjanja nezdravih življenjskih navad v svojem vsakdanjem življenju.

Če se udeležite preventivnega pregleda v ambulanti svojega izbranega osebnega zdravnika in so rezultati pokazali, da imate prisotne dejavnike tveganja za razvoj kroničnih bolezni ali pa že prisotno kronično bolezen, vas bosta diplomirana medicinska sestra oziroma osebni zdravnik glede na vaše želje usmerila na vam ustrezne aktivnosti za krepitev zdravja. Na aktivnosti za krepitev zdravja vas lahko usmeri patronažna medicinska sestra, v kolikor je ob patronažnem obisku na domu presodila, da bi udeležba pripomogla k ohranjanju, krepitvi ali izboljšanju vašega zdravja.

Na aktivnosti za krepitev zdravja pa vas lahko usmerijo tudi vaš psihiater, diabetolog, psiholog ali drug specialist, ki dela v zdravstveni dejavnosti. Večino aktivnosti za krepitev zdravja izvajajo tako v enih kot drugih centrih. Pri opisu aktivnosti preverite, katere delavnice in svetovanja so vam na voljo v najbližjem centru za krepitev zdravja ali zdravstvenovzgojnem centru.

Kateri strokovnjaki delajo v centrih za krepitev zdravja in zdravstvenovzgojnih centrih?

Podporo in pomoč na poti do boljšega počutja in zdravja vam bodo nudili usposobljeni strokovnjaki z različnih področij. V timih zdravstvenovzgojnih centrov delajo diplomirane medicinske sestre, fizioterapevti in psihologi. V timih centrov za krepitev zdravja pa diplomirane medicinske sestre, fizioterapevti, psihologi, dietetiki in kineziologi.

 

SOPA na 14. letni konferenci preventive za odraslo populacijo

Med 10. in 12. oktobrom je v Portorožu potekala 3-dnevna konferenca na temo preventive za odraslo populacijo. Na sicer 14. letni konferenci smo se sodelavci Nacionalnega inštituta za javno zdravje posvetili dosežkom prvih 20 let organizirane preventive za odrasle v Sloveniji in predstavitvi vizije razvoja za naprej. Na dogodku smo tako predstavili tudi področje pitja alkohola, ki smo ga prej obravnavali v okviru projekta SOPA, danes pa v okviru delavnic Zdravi odnosi in individualnih svetovanj, ki so del programa Skupaj za zdravje. Več o dogodku TUKAJ.

mag. Tadeja Hočevar na 14. letni konferenci preventive za odraslo populacijo o projektu SOPA

Mag. Tadeja Hočevar o ciljih komuniciranja projekta SOPA: začeti se pogovarjati o alkoholu

Mag. Tadeja Hočevar je v prvem predavanju predstavila “Kratki ukrep za podporo pri opuščanju tveganega in škodljivega pitja alkohola – od pilota do sistema”, na drugem predavanju pa je skupaj s Karmen Henigsman govorila o “Promociji zdravja na primeru pristopa SOPA – Skupaj za odgovoren odnos do pitja alkohola”.

Karmen Henigsman o povezovanju lokalnih deležnikov za promocijo aktivnosti

Karmen Henigsman na 14. letni konferenci preventive za odraslo populacijo o projektu SOPA

Na dogodku so sicer aktivno nastopili tudi strokovnjaki iz osnovne zdravstvene dejavnosti ter številni drugi zdravstveni delavci in ostali sodelavci, ki razvijamo in upravljamo program Skupaj za zdravje.

SOPA pristop kot primer dobre prakse tudi v tujini

Med 21. in 23. septembrom 2022 je v Edinburghu potekala mednarodna konferenca INEBRIA z naslovom “Zgodnja identifikacija in kratke intervencije: Inovacije, izmenjava izkušenj in skupno spopadanje z izzivi za boljši učinek”. Konference sta se udeležili komunikologinja in mag. psihologije Tadeja Hočevar, sicer vodja projekta SOPA – Skupaj za odgovoren odnos do pitja alkohola na NIJZ med 2016 in 2021 ter psihologinja Karmen Henigsman, prav tako sodelavka na projektu SOPA. Udeležencem sta v okviru poster sekcije predstavili izsledke projekta SOPA o učinkovitosti usposabljanja za presejanje in izvedbo kratkega ukrepa za podporo pri zmanjšanju pitja alkohola.

Rezultati so bili predstavljeni iz perspektive udeležencev oz. ”Evaluating training in alcohol screening and brief intervention from the participants’ perspective”.

Edinburgh konferenca INEBRIA, Tadeja Hočevar in Karmen Henigsman

 

Otroci iz družin, kjer je prisoten alkoholizem

16. septembra 2022 je pod častnim pokroviteljstvom Zveze prijateljev mladine Slovenije potekala 6. letna znanstvena in strokovna konferenca z mednarodno udeležbo “Zdravje otrok in mladostnikov”, ki jo je organizirala Fakulteta za vede o zdravju Univerze na Primorskem. Na konferenci je imela svoj prispevek psihologinja Karmen Henigsman, ki je podrobneje predstavila pomen varovalnih dejavnikov za zdravje otrok, ki izhajajo iz družin, v katerih je prisotna zasvojenost z alkoholom. Več o prispevkih konference je dostopno na povezavi TUKAJ.

Prizadeti so lahko različni organi in tkiva, odvisno od njihovega razvoja glede na čas v nosečnosti, v katerem pride do izpostavljenosti otroka alkoholu. Najbolj ranljivi pa so otrokovi možgani, ki se razvijajo skozi celotno nosečnost. Posledice izpostavljenosti alkoholu so lahko spontani splav, odmrtje ploda, različne vrste nepravilnosti pri plodu, moten psihološki razvoj in fizična rast otroka po rojstvu, lahko pa pride tudi do razvoja motenj iz fetalnega alkoholnega spektra (kratica FASD).

Otroci s FASD imajo lahko različne motnje v telesnem, duševnem in kognitivnem razvoju, ki vodijo do težav v vedenju, razumevanju, sklepanju in presojanju, mišljenju, spominu ter učenju. Ker so te motnje prirojene, ostanejo za vse življenje. Vodijo v prikrajšanosti na različnih življenjskih področjih: izobraževanja in pridobivanja poklica, pridobivanja in ohranjanja zaposlitve, na področju socialnih veščin, sposobnosti samostojnega življenja, na področju duševnega in telesnega zdravja, pogosteje so prisotna tudi različna tvegana vedenja. Vse to zmanjšuje kakovost otrokovega življenja in kasneje odrasle osebe s FASD ter tudi njene družine.

Alkohol lahko pri zarodku oziroma plodu povzroči vrsto razvojnih motenj.

Vsaka pijača, ki vsebuje alkohol, lahko ovira plodov razvoj in rast. Torej vsa vina, piva, žgane pijače in različne mešane alkoholne pijače. Primer: v 1 dcl rdečega vina je ista količina alkohola kot v 1 dcl belega vina ali 2,5 dcl piva ali 0,3 dcl žgane pijače. Količina alkohola, za katero bi bilo mogoče zagotoviti, da je popolnoma “varna” oziroma “brez tveganja” v času nosečnosti, ne obstaja. Ob tem Marjetka Hovnik Keršmanc z NIJZ opozarja: »Celo majhna izpostavljenost alkoholu pred rojstvom lahko negativno vpliva na normalen potek razvoja živčevja.

Dovolj je lahko le nekaj pijač v določenem obdobju nosečnosti, da pri še nerojenem otroku nastanejo trajne poškodbe možganov.« Če je otrok izpostavljen pitju več alkohola in pogosteje, to zanj pomeni večje tveganje škodljivih posledic. Tveganja, ki ga izpostavljenost alkoholu predstavlja za posamezno nosečnost, nikoli ne moremo napovedati. Na to, poleg količine zaužitega alkohola, pogostosti pitja ter časa in trajanja izpostavljenosti alkoholu, vplivajo še drugi dejavniki, tako s strani matere (na primer njena presnova alkohola, prehrana, zdravstveno stanje in življenjski slog) kot tudi ranljivost otroka.

“Varne” meje pitja alkohola v nosečnosti ni.

Pomembno je zavedanje, da je najvarneje prenehati piti pijače, ki vsebujejo alkohol, že pred zanositvijo. Ni “varnega” obdobja med nosečnostjo za pitje pijač, ki vsebujejo alkohol. Otrokovi možgani se razvijajo skozi celotno nosečnost in alkohol lahko kadarkoli poškoduje različne dele možganov. »Najvarneje je prenehati piti pijače, ki vsebujejo alkohol, že takrat, ko partnerja šele načrtujeta nosečnost. Partnerja namreč v začetku, to je prvih 4 do 6 tednov, za nosečnost še ne vesta. Če takrat nosečnica pije pijače, ki vsebujejo alkohol, izpostavlja otroka alkoholu, ne da bi to nameravala. Če se to zgodi, naj nosečnica čimprej, ko izve za nosečnost, preneha s pitjem pijač, ki vsebujejo alkohol,« je povedala Marjetka Hovnik Keršmanc z NIJZ.

Novejše raziskave opozarjajo, da pitje alkohola pred spočetjem tudi pri moškem vpliva na njegovo plodnost in lahko tudi na zdravje njegovih potomcev: vpliva na količino sperme, gostoto, število, gibljivost ter obliko in zgradbo semenčic. Če partnerja pijeta pijače, ki vsebujejo alkohol, in ne uporabljata kontracepcije pri spolnih odnosih, lahko pride do zanositve in izpostavitve otroka alkoholu, preden vesta za nosečnost. V tem primeru velja nasvet, naj partnerja dosledno uporabljata učinkovito zaščito pred zanositvijo, s tem bosta preprečila, da bi ob nenačrtovani nosečnosti prišlo do izpostavljenosti še nerojenega otroka alkoholu.

Pitje alkohola pred spočetjem tudi pri moškem vpliva na njegovo plodnost.

Starševstvo, tudi v povezavi z odnosom do alkohola, je skupna odgovornost obeh partnerjev. Na odnos ženske do alkohola in njeno pitje pijač, ki vsebujejo alkohol, pred in med nosečnostjo pomembno vpliva partnerjev odnos do alkohola in njegova podpora pri zdravem načinu življenja. »Ženske, katerih partnerji ne pijejo alkohola, ga tudi same bolj verjetno ne pijejo. Tiste, ki čutijo partnerjevo podporo, so bolj zadovoljne v zvezi, med nosečnostjo manj verjetneje pijejo alkohol in poročajo o manj težavah v duševnem zdravju,« dodaja Maja Roškar z NIJZ.

Že, ko načrtujeta otroka, recita ALKOHOLU NE oba bodoča starša.

Leto 2022 je evropsko leto mladih. Mladi so bodoči starši. Zbrana razmišljanja dijakov o alkoholu in nosečnosti so nastala v sodelovanju Srednje vzgojiteljske šole, gimnazije in umetniške gimnazije Ljubljana in NIJZ.

TONSKE IZJAVE:

Pitje alkohola v času nosečnosti je namreč zelo povezano s splošnimi vzorci pitja alkohola med prebivalci, zato je nosečnost brez alkohola za dobrobit otrok skupna odgovornost družbe. »To je problem, ki ni omejen niti na nosečnost niti na ženske, ampak vključuje tako moške kot ženske, in vzorce pitja alkohola na ravni celotnega prebivalstva, ne le žensk v rodni dobi. Je skupna odgovornost celotne družbe.« je izpostavila mag. Marjetka Hovnik Keršmanc z NIJZ.

V Sloveniji večina prebivalcev v rodni dobi pije alkoholne pijače, zato je ozaveščanje o fetalnem alkoholnem sindromu še toliko bolj pomembno. »Po podatkih raziskave Z zdravjem povezan vedenjski slog 2020, NIJZ, je v zadnjem letu 85 % moških in 79 % žensk, starih 18-44 let, pilo alkoholne pijače. 66 % moških in 51 % žensk te starosti je alkoholne pijače vsaj enkrat v zadnjem letu pilo tvegano ali škodljivo. Odstotek prebivalcev, ki so pili tvegano ali škodljivo, je med tako starimi prebivalci višji kot med preostalimi (45-74 let) in se je glede na leto 2001 pomembno zvišal (za 10 %).« je povedala dr. Maja Roškar z NIJZ.

Več informacij o Dnevu fetalnega alkoholnega sindroma, strategijah za zmanjševanje alkoholu izpostavljenih nosečnosti in gradivih lahko najdete v izjavi za javnost.

Aktivnosti, ki smo jih ob tem dnevu izvajali na območnih enotah NIJZ po Sloveniji pa lahko najdete TUKAJ. 

 

Na prvem posvetu v ponedeljek, 10. 5. 2021 v Ljutomeru je po uvodnem nagovoru moderatorja 27 gimnazijcev prisluhnilo okrogli mizi, kjer so se seznanili s problematiko pitja alkohola in vožnjo pod vplivom alkohola ter posledicami, ki jih lahko pusti takšno vedenje na posamezniku in v družbi. Svoja strokovna stališča so podali dr. Maja Roškar iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje, dr. Mateja Markl iz Javne agencije RS za varnost prometa, Tomaž Trajbarič iz Policijske uprave Murska Sobota in Dejvid Rakar iz Prostovoljne gasilske enote Murska Sobota. Nato so se seznanili z izsledki raziskave fokusne skupine iz področja dostopnosti alkohola med mladimi, pitja alkohola ter vožnje pod vplivom alkohola v lokalnem okolju,  ki so jo opravili in predstavili predstavniki Mladinskega informativnega in kulturnega kluba Murska Sobota. Nato je svojo osebno zgodbo predstavila Barbara Slaček, poškodovanka v prometni nesreči, ambasadorka Zavoda VOZIM, ki je mlade opozorila na nevarnosti in posledice nespametnih odločitev glede vožnje pod vplivom alkohola.

Po slišanem so mladi pričeli z delavnicami, kjer so pripravili predloge izboljšav na področju preventive pri pitju alkohola in preprečevanju voženj pod vplivom alkohola ter predloge predstavili prisotnim lokalnim odločevalcem in strokovnjakom. Prej omenjenim poslušalcem so se preko zooma priključili še z Ministrstva za zdravje in Inštituta za zdravje in okolje. Ti so mlade pohvalili za izredno široko in zrelo razmišljanje. Mladi v Ljutomeru so si bili enotni, da je najpomembnejše, da se poostri zakonodaja, omogoči več poučevanja in tovrstnih delavnic, ki so jim bili priča danes, hkrati pa se obrnili na svoje starše in starejše: »Oni so naš vzor. Njihov odnos do alkohola je tudi odnos nas mladih. Enako je pri vožnji pod vplivom alkohola,« so si bili enotni predstavniki skupin, ki so predstavljali predloge izboljšav.

Delo mladih na posvetih v Ljutomeru in Murski Soboti (avtor: Zavod VOZIM)

Delo mladih na posvetih v Ljutomeru in Murski Soboti (avtor: Zavod VOZIM)

Prav tak posvet se je odvil tudi na Gimnaziji Murska Sobota v torek, 18.5.2021, ki se ga je udeležilo 24 dijakov 3. letnika. Že v uvodnem delu jih je nagovoril župan Mesne občine Murska Sobota, dr. Aleksander Jevšek, ki se jim je v sklepnem delu tudi pridružil, jih osebno nagovoril in podelil svojo izkušnjo z varno vožnjo in odgovornim vedenjem pri pitju alkohola najprej v vlogi policista, sedaj pa v vlogi župana. Mladi so bili po predstavitvah deležni tudi pohval tudi s strani Jasmine Črnko Papić, regionalne koordinatorke projekta SOPA Nacionalnega inštituta za javno zdravje OE Murska Sobota, ki je bila mnenja, da »razmišljajo zelo široko in podajajo zelo uporabne predloge, ki jim je vredno prisluhniti in jih upoštevati pri izvajanju nadaljnjih aktivnosti preprečevanja tveganega pitja ter voženj pod vplivom alkohola.« Sklepnega dela posveta pa se je udeležil tudi župan Občine Dobrovnik, Marjan Kardinar.

Podobno kot v Ljutomeru razmišljajo in predlagajo tudi mladi v Murski Soboti, ki so se večinoma strinjali, da bi bilo dobro imeti več poučevanja in delavnic oziroma predavanj v šolah in mladinskih centrih, tudi debat, na temo tvegane in škodljive rabe alkohola ter vožnje pod vplivom alkohola in drugih psihoaktivnih substanc. Po njihovo bi morali imeti višje denarne kazni za vožnjo pod vplivom alkohola, občine pa bi lahko poskrbele za organiziran javni prevoz oziroma več možnosti zanj v lokalnem okolju, predvsem v nočnem času, da se z zabav lahko varno vrnejo domov. To je še posebej problematično v Pomurju, kjer je takšnih možnosti manj, razdalje do središč pa precej velike.

Mladi prav tako menijo, da bi bile lahko cene alkoholnih pijač višje, nadzor pri prodaji pa večji. Kot del preventive prepoznavajo kot koristnega odkrit pogovor s starši, bilo pa bi zaželeno, da bi starši bili zgled svojim otrokom pri pitju alkohola. Prav tako pogovor o posledicah pitja alkohola ne bi smel biti tabu.

Strinjali so se, da je zelo dobrodošlo, da jih, če tako nanese, pridejo starši iskat na zabavo. Zase pravijo, da lahko veliko naredijo s tem, da se zavedajo posledic in problema prekomernega pitja alkohola in vožnje pod vplivom alkohola ter to delijo s sovrstniki, ko pa se znajdejo v situaciji, ko želi vrstnik/ca vinjen/a za volan, pa mu/ji neodgovorno vedenje poskušajo preprečiti in predlagati alternative.

Delo mladih na posvetih v Ljutomeru in Murski Soboti (avtor: Zavod VOZIM)

Delo mladih na posvetih v Ljutomeru in Murski Soboti (avtor: Zavod VOZIM)

Če povzamemo besede mladih: »Avto voziti pod vplivom je kot vlakec smrti,« in »Starši, starejši, nenazadnje tudi vlada – naj nam bodo vzgled!«, saj se zavedajo, da »Več ljudi kot sodeluje, boljše rezultate in spremembe dobimo.«

Na podlagi predlogov mladih bosta izdelana dva akcijska načrta, za vsako od občin posebej, ki bosta predstavljena predstavnikom obeh večjih občin kot okoliških manjših, katerih mladi gravitirajo tako v Ljutomer kot Mursko Soboto. Ključno je, da se lokalni odločevalci zavežejo, da ju bodo implementirali in tako vplivali na povečanje prometne varnosti in zmanjšanje voženj pod vplivom alkohola v Pomurju.

Včeraj pa so predstavniki Zavoda VOZIM in Nogometne šole Mura v Pomurju zaključili tudi gverilsko herojsko akcijo z obiskom lokalnih gostiln in opozarjanjem na manj voženj pod vplivom alkohola.

Hkrati pa predstavniki Zavoda VOZIM in NIJZ vabijo na regionalni posvet strokovne javnosti z lokalnimi odločevalci o učinkoviti preventivi predvsem na področju problema alkohola in konoplje »Zdrava = prava odločitev«, ki se bo odvil  v četrtek, 3. 6. 2021 med 13. in 14 uro na spletnem orodju Zoom. Vse podrobnosti o spletnem dogodku bodo objavljene na spletnem mestu www.vozim.si in različnih kanalih v naslednjih dneh.

Iniciativa Zavoda VOZIM, zavarovalnice Generali, Toyote Slovenija in agencije Luna \TBWA je mednarodno nagrajen model, ki v lokalnem okolju povezuje vse ključne deležnike; mlade, starše, učitelje, odločevalce in strokovnjake, da skupaj pridejo do konkretnih rešitev za preprečevanje voženj pod vplivom alkohola.

Do sedaj so celosten pristop Heroji furajo v pižamah izvedli v:

–          12 občinah

–          Dosegli 14.618 mladih

–          Izvedli 700 prevozov

–          Dosegli 665+ objav v medijih

–          Izvedli 5 interaktivnih motivacijskih delavnic z ambasadorji sezone 2020 – vplivnimi mladimi športniki in pevko

Celosten in učinkovit model Heroji furajo v pižamah, sofinanciran s strani Ministrstva za zdravje in Javne agencije RS za varnost prometa, je prepoznala tudi Evropska komisija in ga v 2018 nagradila z nagrado »Excellence in Road Safety«, v 2019 pa mu dodelila še prestižno nagrado »Jacques Barrot Grand Prize« za najboljši projekt v Evropi na področju prometne varnosti v zadnjih štirih letih, v letu 2021 pa je 3. sezona iniciative s »Koledarjem golih resnic« prejela bronasto nagrado za najboljšo medijsko kampanjo na mednarodnih nagradah ISMA (International Safety Media Awards).

Namenjen je bil tudi prostovoljcem, novinarjem in zainteresirani javnosti, ki bi želeli spoznati, kakšne oblike pomoči trenutno delujejo pri nas in kam se lahko obrnejo po pomoč pri težavah z alkoholom. Diplomirana medicinska sestra Tatjana Lekšan iz ZD Ljubljana je opisala primer dobre prakse in kako je konkretno potekala pomoč po zdravstvenih domovih v okviru pristopa SOPA. Partnerka zdravljenega alkoholika je povedala svojo zgodbo in na podlagi svojih izkušenj podala mnenje, kako lahko svojci postopajo, da se alkoholik prej in lažje odloči, da poišče pomoč.

Nevladne organizacije, ki v Sloveniji nudijo pomoč tistim, ki imajo težave zaradi alkohola (zasvojeni, svojci, otroci), so v kratkih predstavitvah in izmenjavi mnenj predstavile in gradile mrežo, ki jo držijo in jo še bodo krepili v slovenskem prostoru.

Predstavili so se:

Nataša Sorko, univ. dipl. soc. ped., družinska terapevtka, predsednica in strokovni vodja programov Žarek upanja
Mateja Debeljak, univ. dipl. soc. del., strokovna vodja programov društva Društvo UP
mag. Darja Korva, sekretarka, Skupnost CSD Slovenije
Kaja Kobal, projektna vodja Zavod Varna pot
Teja Kumar, vodja programa Zveza klubov zdravljenih alkoholikov Slovenije
Davorina Petrinja Pirnat, univ. dipl. soc. del., strokovna vodja programa Zavod Karitas Samarijan, program Vrtnica – socialna rehabilitacija oseb s težavami zaradi zasvojenosti z alkoholom
Tjaša Pogorevčnik, sodelavka društva Žarek Upanja – Skupnosti MOST
mag. Petra Thaler, strokovna vodja programa Društva za urejeno življenje – ABSTINENT

Dogodek je povezovala Andreja Verovšek, koordinatorka akcije 40 dni brez alkohola. Ob koncu je Peter Tomažič, generalni tajnik Slovenske karitas podal pomembno sporočilo, kako naprej.

S SOPA projektom sicer letos že petič sodelujemo v akciji 40 dni brez alkohola, več o tem TUKAJ.

Več o zaključu akcije pa lahko preberete TUKAJ.

 

 

Skupaj z ambasadorji sprejmi izziv #nulazdravodofula

Kako?

Na svojem profilu na Facebook-u (z uporabo omenjenega #nulazdravodofula) podelite z nami svoje utrinke (lahko v sliki, lahko v tekstu) in pokažite:

-> kako vi najrajši na zdrav način preživljate svoj prosti čas,
-> kako “z alkohola nula živite zdravo do fula”,
-> kaj so stvari, ki vam popestrijo vsakdan, izboljšajo vaše počutje in zdravje?

Zakaj?

Preko kampanje z ambasadorji “Z alkohola nula živim ZDRAVO do fula želimo” spodbuditi širšo slovensko javnost, da razmisli o svojih pivskih navadah in posledicah čezmernega pitja alkohola na posameznika, telesno in duševno zdravje, bližnje, družbo, … Hkrati želimo prenesti sporočilo, da obstajajo zdrave alternative za preživljanja prostega časa in premagovanje morebitne stiske.’

O projektu SOPA – Skupaj za odgovoren odnos do pitja alkohola

Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje že peto leto izvajamo projekt SOPA – Skupaj za odgovoren odnos do pitja alkohola, s katerim povezujemo zdravstveni in socialni sektor ter nevladne organizacije v skupnem naslavljanju alkoholne problematike in čezmernega pitja v Sloveniji, kjer vsak dan umreta vsaj 2 osebi zaradi razlogov, povezanih izključno s pitjem alkohola. Če prištejemo še žrtve prometnih nesreč, je ta številka še višja.

TV OGLAS 1 

TV OGLAS 2

 

RADIJSKEMU OGLASU lahko prisluhnete TUKAJ.

SPLETNI OGLASI

Igor E. Bergant, TV voditelj:

 

David Urankar, TV voditelj in Ajda Rotar Urankar, oblikovalka:

 

Nipke, hip hop glasbenik

 

Ninna Kozorog, zdravnica in humanitarna delavka

 

Filip in Blaž, F&B acrobatics

 

Nekaj statistik za Slovenijo:

! Skoraj polovica odraslih Slovencev pije čezmerno.

! Slovenija se po obsegu posledic čezmernega pitja nahaja v svetovnem vrhu. Ocena zdravstvenih in ostalih stroškov, povezanih s pitjem alkohola, znaša 228 mio € letno. Trošarine od alkohola znašajo cca. 103 mio € na leto.

! V povprečju naj bi vsak prebivalec Slovenije starejši od 15 let v 2019 spil 11,05 L čistega alkohola, kar pomeni: 91 L piva in 48 L vina in 3 L žgane pijače.

! Vsak dan v Sloveniji izključno zaradi razlogov, povezanih z alkoholom, umreta najmanj 2 osebi. Če prištejemo še prometne nezgode, vsako leto v povprečju umre 927 oseb.

! Vsak dan je v SLO zaradi vzrokov, povezanih izključno z alkoholom, v povprečju 10 novih hospitalizacij.

Ključna javnozdravstvena sporočila na podlagi znanstvenih spoznanj so:

–> Čim manj ali nič alkohola.

–> Ni varne meje pitje alkohola.

–> Vsako pitje alkohola je tvegano.

–> Izberi zdravo alternativo.

Več o kakovosti življenja si lahko preberete TUKAJ, vire pomoči po Sloveniji pa imamo zbrane TUKAJ. O tveganjem pitju alkohola v času COVID-19 in kako se s stresom spoprijeti na zdrav način lahko več preberete TUKAJ.

Pridružite se nam in delite svoj #nulazdravodofula.

Novica o začetku kampanje je bila objavljena tudi na portalu Alcohol campaign. Več TUKAJ.

Nipke, Ajda Rotar Urankar, Igor E. Bergant, Ninna Kozorog, David Urankar, Filip in Blaž (F&B Acrobatics)

Karmen Henigsman je podrobneje predstavila nekatere statistike. V povprečju naj bi Slovenec, Slovenka star/-a 15 let ali več, v letu 2019 spil/-a: 91 L piva in 48 L vina in 3 L žgane pijače. Skupno je registrirana poraba čistega alkohola na prebivalca znašala skoraj 11 litrov, kar je en liter več kot leto prej, predvsem na račun več popitega vina (za 10 litrov). Poleg registrirane porabe alkohola predstavlja za Slovenijo veliko težavo tudi obsežna neregistrirana poraba alkohola iz domače proizvodnje, ki po ocenah še za tretjino poviša številko porabe, kar nas uvršča v sam svetovni in evropski vrh. V slednjem smo tudi po umrljivosti prebivalcev zaradi alkohola, saj vsak dan v Sloveniji, izključno zaradi razlogov povezanih s pitjem alkohola, umreta vsaj 2 osebi. Iz istega razloga imamo vsak dan v povprečju 10 novih hospitalizacij. Ocena zdravstvenih in ostalih stroškov, povezanih s pitjem alkohola, znaša v povprečju 228 mio € letno. Trošarine od alkohola znašajo cca. 103 mio € na leto.

foto tamino petelinšek/STA

V povprečju naj bi Slovenec, Slovenka star/-a 15 let ali več, v letu 2019 spil/-a: 91 L piva in 48 L vina in 3 L žgane pijače.

“Varnega pitja alkohola ni, saj novejše raziskave kažejo, da z vsakim popitim kozarcem alkoholnih pijač, tvegamo škodljive posledice, zato svetujemo 0 ali čim manj alkohola,” je pojasnila Karmen Henigsman. Pri tem je poudarila tudi: ”Znano je, da ima pitje alkohola vpliv na pojav več kot 200 bolezenskih stanj, slednje tudi zaradi tega, ker ima neposreden vpliv na imunski sistem. Pitje alkohola poveča dovzetnost za okužbo z virusi in bakterijami, hkrati pa povečuje možnost zapletov, ko se okužba že pojavi. Zaradi tega je v trenutnem obdobju še posebej pomembno, da se pitju alkohola popolnoma izogibamo.”

Varnega pitja alkohola ni.

V času epidemije COVID-19 se je tveganje za čezmerno pitje alkohola še povečalo. “To je za marsikoga čas negotovosti in čas, ko se zavemo, da vsega ne zmoremo nadzorovati, kar lahko vzbuja občutke strahu, jeze, nemoči in žalosti ter povzroča stres. V takih trenutkih iščemo načine, kako bi se lahko tega počutja znebili, marsikdo pa pomisli na ali tudi poseže po alkoholu v upanju, da bodo ti občutki izginili. Vendar alkohol ni rešitev, saj kot že omenjeno zmanjšuje odpornost, razdira odnose in osebno stisko še poveča,” je povedala Henigsmanova.

V nadaljevanju je navedla nekaj alternativ: “Opremimo se s ključnimi informacijami o trenutni situaciji, skrbimo za zdrav življenjski slog in z njim poskrbimo za svoje zdravje. Naučimo se kakšne nove stvari, obudimo kakšen hobi iz preteklosti, spoznajmo tehnike dihanja ali se naučimo različnih tehnik sproščanja. O svoji stiski se pogovarjajmo z ljudmi, ki so nam blizu, splet in telefoni nam omogočajo, da še vedno ohranjamo socialne stike. Če je stiska prehuda in se znajdemo v situaciji, ko ne vemo kako naprej, so nam na voljo tudi različne oblike psihološke podpore. Posvetimo se tudi bližnjim. Vprašajmo jih, kako so. Podprimo jih, ali pa informirajmo, kje je podpora še na voljo. Skrb za drugega, je tudi skrb zase,” in usmerila na vire pomoči na spletni strani www.sopa.si ter brezplačno telefonsko številko za psihološko podporo ob epidemiji: 080 51 00.

Za konec je spodbudila k sodelovanju v akciji: ‘”Verjamemo, da bo akcija 40 dni brez alkohola letos še posebej odmevna in dobra priložnost, da vsak posameznik vzame skrb zase v svoje roke in s svojo potezo naredi nekaj za lastno zdravje in dobro počutje, za začetek že s tem, da se odpove pitju alkohola.‘’ Napovedala pa je tudi obeležitev Dneva brez alkohola, ki ga bomo letos že tretje letos organizirali v sklopu projekta SOPA na NIJZ.

Video posnetek tiskovne konference si lahko ogledate TUKAJ, zvočni posnetek izjave Karmen Henigsman pa je na voljo spodaj:

MEDIJSKE OBJAVE:

24. februar 2021, Nedeljske novice, Spijemo ga 11 litrov na leto

24. februar 2021, Nedeljski dnevnik, Pijača, dve, nato pa v prepad

19. februar 2021, Gorenjski glas, Med postom recite ne alkoholu

18. februar 2021, RTV SLO, Prvi dnevnik ob 13ih

18. februar 2021, RTV SLO, Poročila ob 17ih, Karmen Henigsman

18. februar 2021, Radio prvi, Radijski dnevnik (od 19:24 dalje)

18. februar 2021, Primorske novice, Imamo veliko boljših izbir kot je pitje alkohola, Karmen Henigsman

18. februar 2021, Delo, Postni čas in naše spremenjene prehranjevalne navade, Karmen Henigsman

18. februar 2021, Družina, Moja poteza, Karmen Henigsman

 

“Pri 943 osebah je bila obravnava uspešna, kar predstavlja 175 % končnega cilja pilota pristopa, ki se zaključi aprila letos.

To pomeni, da so ti ljudje spremenili svoje pivske vzorce in zmanjšali pitje alkohola, ali pa z njim prenehali,”

je v predstavitvi dosedanjih rezultatov povedala vodja projekta SOPA na NIJZ mag. Tadeja Hočevar.

Na zaključnem spletnem srečanju izvajalcev pristopa SOPA se je zbralo preko 350 strokovnjakov iz zdravstvenega, socialnega, nevladnega sektorja in Zavoda RS za zaposlovanje, skupaj s predstavniki občin in policije, ki prihajajo iz 18 različnih lokalnih okolij po Sloveniji. Predstavili smo jim končne rezultate na terenu tako na nacionalni kot regijski ravni, ki smo jih dosegli s skupnimi prizadevanji in sodelovanjem. Med drugim smo tekom projekta v 4 letih izvedli preko 160 posvetovalnih srečanj za strokovnjake o zamejevanju alkoholne problematike, ob 300 usposobljenih strokovnjakih s primarne zdravstvene ravni in centrov za socialno delo smo za izvajanje svetovanja za opuščanje čezmernega pitja alkohola usposobili tudi 138 zdravstvenih delavcev s področij drugih specialnosti: kardiologija, ginekologija, gastroenterologija, onkologija in otorinolarigologija ter urgentna, transfuzijska in dentalna medicina.

S pomočjo nevladnih organizacij in ZRSZ smo razdelili preko 22 000 gradiv SOPA ter na približno 300 dogodkih predstavili naše aktivnosti. Skupno smo na dogodkih nagovorili skoraj 14 000 ljudi. Do sedaj smo izvedli 10 kampanj za ozaveščanje o alkoholni problematiki, ena še sledi, dve leti zapored pa smo s serijo dogodkov obeležili Dan brez alkohola v 9 regijah po Sloveniji, slednjega bomo obeležili tudi v letošnjem letu. Oblikovali smo tudi 17 samostojnih gradiv ter slednja prevedli v jezikovne različice (angleščina, madžarščina, italijanščina). V 2020 smo objavili Priporočila za odgovorno poročanje o alkoholu v medijih, ki so nastala skupaj z novinarji in uredniki ter podporo Društva novinarjev Slovenije, izdali pa smo tudi priročnik za krepitev veščin v medosebnih odnosih za delavnice, ki so na voljo v zdravstvenih domovih v 18 lokalnih okoljih po Sloveniji in vzbujajo veliko zanimanja.

Oblikovali smo tudi 17 samostojnih gradiv ter slednja prevedli v jezikovne različice

Po izteku projekta je v načrtu uvedba na sistemski, državni ravni. Poleg Evropskega socialnega sklada (80%) je sofinancer projekta (20%) tudi Ministrstvo za zdravje, s katerim ves čas aktivno sodelujemo, in katerega predstavnica državna sekretarka mag. Marija Magajne je izrazila zavedanje, da je treba alkoholno politiko gledati celovito in pohvalila delo celotne ekipe na projektu: »S svojimi razultati ste dokazali, da smo v zdravstvu in sociali lahko najbolj učinkoviti, če skupaj zagotovimo pravočasno prepoznavanje tveganega in škodljivega pitja alkohola tam, kjer ljudje živijo in delajo.« Dejala je, da si na ministrstvu prizadevajo, da bodo lahko s tem načinom dela nadaljevali in zagotovili vse pogoje za nadaljevanje SOPA pristopa tudi na sistemski ravni, saj je to dolgoročno izjemnega pomena, tudi za zdravje celotne družbe. Izpostavila je pomen podpore Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije ter nadaljnjega dobrega sodelovanja z Ministrstvom za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

Nadaljevanje SOPA pristopa na sistemski ravni je to dolgoročno izjemnega pomena

Predstavnica slednjega v.d. generalnega direktorja Direktorata za socialne zadeve mag. Valentina Vehovar je nadaljevanju opozorila, da je epidemija poslabšala socialne in gospodarske razmere, s čimer se je povečalo tudi tveganje za čezmerno pitje alkohola, saj se več ljudi znajde v neznanih situacijah, ki povzročajo stres, s tem pa se je tudi povečala potreba po pomoči. Poudarila je pomen sodelovanje različnih strok, na katerem temelji tudi projekt SOPA, ki preko integriranega pristopa obravnava posameznika ter pri tem povezuje različne službe. »SOPA je omogočila, da so v centrih za socialno delo ponovno uvedena specialna znanja s področja naslavljanja tveganega in škodljivega pitja alkohola. Do sedaj se je v okviru projekta usposobilo že 54 strokovnih delavcev, te vsebine pa bo treba prenesti tudi na ostale strokovne delavce.«

Do sedaj se je v okviru projekta usposobilo že 54 strokovnih delavcev

Pomemben sogovornik glede nadaljevanja projekta na državni ravni pa je tudi Zdravstvena zavarovalnica Slovenije, katere generalni direktor Marjan Sušelj je izpostavil nekaj številk, med drugim, da je v lanskem letu najdražja bolnišnična obravnava zaradi alkohola stala 181 tisoč evrov, psihiatrična obravnava pa 135 tisoč evrov. Poudaril je, da je strategija obvladovanja teh tveganj na področju alkohola izjemnega pomena, saj se težave zaradi alkohola v Slovenije uvrščajo med največje 3 probleme javnega zdravja: »Zato je treba ta prizadevanja podpreti z vsemi viri, saj gre za naložbo v boljše zdravje, hkrati tudi v širšem socialnem in ekonomskem smislu.« V pogledu naprej je dejal, da je treba korake v zdravstveni, socialni ter širši prostor izvesti postopno ter uravnoteženo in na podlagi realnih ocen finančne in kadrovske zmogljivosti. Poudaril je tudi pomen ustreznih informacijskih pogojev za sprotno spremljanje učinkov, kar bo dalo jasno podlago za ažurno ovrednotenje in optimiziranje.

Težave zaradi alkohola v Sloveniji se uvrščajo med največje 3 probleme javnega zdravja

Zbrane je nagovoril tudi direktor NIJZ Milan Krek, ki je poudaril pomen medsektorskega povezovanja, ki se je v projektu SOPA izkazalo kot edini pravi način celovitega nagovarjanja alkoholne problematike v Sloveniji, kjer že skoraj vsak drugi Slovenec pije čezmerno, in kjer prevladuje mokra kultura. Izpostavil je nujnost nadaljevanja projekta na državni ravni, saj nas čakajo pomembni in ključni koraki na področju alkoholne politike, ki bo po koncu zdravstvene krize epidemije nujna, saj bodo na dan prišle vse socialne in ekonomske stiske, s tem pa tudi bolj tvegana vedenja: “Državljanom moramo takrat ponuditi vso možno podporo in naša znanja, na kar se moramo pripraviti že danes.”

Že skoraj vsak drugi Slovenec pije čezmerno

V drugem delu je bila vsebina namenjena podrobnejši predstavitvi rezultatov projekta po regijah s strani odgovornih območnih oseb. Nadaljevali pa smo s temo alkohola pri starejših, predavala je dr. Ivanka Huber z NIJZ, izredni prof. dr. Jože Ramovš, predstojnik Inštituta Antona Trstenjaka in dr. Olivera Stanojević z NIJZ. Tej temi smo na srečanju namenili posebno pozornost, saj so starejši starostna skupina, ki se v Sloveniji veča, zato je osredotočenost nanje zelo aktualna. Poseben izziv in tveganje za začetek ali poglobitev težav z alkoholom lahko predstavlja upokojitev in občutki osamljenosti ob morebitnem zmanjšanem socialnem življenju. Zato je treba preprečevanju in reševanju z alkoholom povezanih težav pri skrbi za starejše namenjati posebno pozornost.

Starejši so starostna skupina, ki se v Sloveniji veča

VIDEO: Sklop – Alkohol pri starejših

Vsebinski povezovalec srečanje je bil predstojnik Centra za upravljanja programov preventive in krepitve zdravja na NIJZ Rade Pribaković Brinovec.

Nekaj statistik za Slovenijo:

– Skoraj polovica odraslih Slovencev pije čezmerno.
– Slovenija se po obsegu posledic čezmernega pitja nahaja v svetovnem vrhu. Ocena zdravstvenih in ostalih stroškov, povezanih s pitjem alkohola, znaša 228 mio € letno. Trošarine od alkohola znašajo cca. 103 mio € na leto.
– V povprečju naj bi vsak prebivalec Slovenije starejši od 15 let v 2019 spil 11,05 L čistega alkohola, kar pomeni: 91 L piva in 48 L vina in 3 L žgane pijače.
– Vsak dan v Sloveniji izključno zaradi razlogov povezanih z alkoholom umreta najmanj 2 osebi. Če prištejemo še prometne nezgode, vsako leto v povprečju umre 927 oseb
– Vsak dan je v SLO zaradi vzrokov, povezanih izključno z alkoholom, v povprečju 10 novih hospitalizacij.

Ključna javnozdravstvena sporočila na podlagi znanstvenih spoznanj so:

– Čim manj ali nič alkohola.
– Ni varne meje pitje alkohola.
– Vsako pitje alkohola je tvegano.
– Izberi zdravo alternativo.

Objave v medijih:

 

    • vplivu alkohola na pandemijo,
    • kako lahko pandemija povečuje škodo zaradi alkohola,
    • kakšni so možni učinki alkoholne (ne)politike,
    • kako skuša alkoholna industrija unovčiti trenutno krizo.

Kristina Sperkova, predsednica Movendi international (globalno gibanje za razvoj preko preventive na področju alkohola) je dejala, da je sedanja situacija še bolj izpostavila zdravstvene, ekonomske in družbene posledice, ki jih prinaša alkohol: »Vidimo, da nastala škoda zaradi alkohola izčrpava obstoječe skupnosti na več področjih, prav tako zelo močno bremeni zdravstveni sistem. Na žalost pa kot kaže poročilo, se večina vlad ne zaveda te realnosti.«

Alkohol poglablja krizo COVID-19 na različne načine

Poročilo podrobno opisuje, kako alkohol na svoj način spodbuja pandemijo na ravni posameznika in družbe. Alkohol je dejavnik tveganja za širjenje okužbe in povečuje tveganje za zaplete, hkrati pa povzroča tudi druge zdravstvene in socialne težave, ki bremenijo zdravstveno blagajno in druga področja v državi.

Alkohol oslabi delovanje imunskega sistema in vpliva na vrsto organov, s čimer se poveča tveganje za virusno okužbo, njeno resnost, trajanje okrevanja, vpliva pa tudi na možne dolgoročne posledice.

Pitje alkohola ob različnih priložnostih, druženjih in večjih dogodkih prav tako povečuje možnosti za okužbo in posamezne večje izbruhe. Tovrstne situacije so imele pomembno vlogo pri širjenju okužbe v zadnjem letu, s seboj pa so prinesle hude socialne in ekonomske posledice. Omenjena povezava med pitjem in/ali prodajo alkohola predstavlja velik izziv na področju javnega zdravja.

Alkohol močno bremeni zdravstveni sistem in nekatere druge javne storitve

Poročilo podrobno opisuje, kako škoda zaradi alkohola upočasnjuje učinkovite odzive na pandemijo s strani zdravstvenega sistema. Alkohol pomembno vpliva na več kot 400 različnih bolezni in poškodb. V povprečju je med drugim alkohol vzrok za 20 % poškodb in 11,5 % vseh nujnih primerov brez poškodb.

Posledice pitja alkohola močno obremenjujejo že tako omejene zdravstvene vire. To breme alkohola bi moralo biti še en ključni dejavnik pri odločanju, kako se spopadati z epidemijo. Niso pa vse države bile dovolj odločne s pomočjo dokazano učinkovitih ukrepov alkoholne politike, da bi zmanjšale to breme alkohola na epidemijo. Tiste, ki so bile, so opazile občutno zmanjšanje števila sprejemov na urgenco.

Pritiski alkoholne industrije se v tem času še povečujejo

Alkoholna industrija si je v krizi COVID-19 močno prizadevala, da bi sooblikovala javno razpravo o vlogi alkohola v družbi in vplivala na alkoholno politiko na področju prodaje alkohola. Poročilo kaže, da so lobisti iskali načine, kako zmanjšati vplive posameznih ukrepov učinkovite alkoholne politike, ki dokazano zmanjšujejo zdravstveno in socialne breme alkohola. To so skušali s prizadevanji za znižanje davka od prodaje in povečanjem dostopnosti do alkohola ter z odpravo omejitev oglaševanja alkoholnih pijač. »Močno smo zaskrbljeni nad agresivnostjo alkoholne industrije, ki jo opažamo v naših skupnostih,« je izpostavila Sperkova.

Oglaševanje alkohola kot orodja za lažje spopadanje s to krizo le povečuje škodo, ki nastaja zaradi pitja alkohola. »Agresivno lobiranje za oslabitev in spodkopavanje obstoječih ukrepov alkoholne politike škodi vsem razen njihovim dobičkom. Takšna dejanja so moralno sporna, sploh za mladoletnike in ljudi, ki imajo težave,« dodaja Sperkova.

Avtorji poročila opozarjajo, da bo večje regulativne spremembe, ki slabijo obstoječe alkoholne politike ali povečajo razpoložljivost in dostopnost do alkohola, po pandemiji še težje preprečiti oz. se vrniti na prvotno stanje.

Ključna priporočila za naslavljanje alkohola v epidemiji

Na voljo so rešitve, ki lahko vladam in vodstvom držav pomagajo zmanjšati breme alkohola in ublažiti posledice epidemije z dokazano učinkoviti ukrepi alkoholne politike:

    • Ohraniti in izboljšati že obstoječe ukrepe alkoholne politike v državi;
    • Omejiti razpoložljivost in cenovno dostopnost alkohola ter uporabiti na dokazih temelječe načine določanja cen alkohola;
    • Oblikovati učinkovita sporočila na področju javnega zdravja o alkoholu in COVID-19, ki jih komunicirano predstavniki zdravstvenih institucij;
    • Vzpostavite določiti obravnave ljudi, ki imajo različne težave povezane z alkoholom;
    • Povečati dostop do storitev na področju duševnega zdravja, vključno s spletnimi storitvami.

“Želeli bi dvigniti spoznanje, da sta ozaveščenost o alkoholu in politični ukrepi pomembni elementi za premagovanje pandemije koronavirusa,” pravi Johnny Mostacero, predsednik švedskega družbenega gibanja za preprečevanje in nadzor alkohola IOGT-NTO. “Zato bi morali organi javnega zdravja podajati nasvete o alkoholu v skladu z navodili Svetovne zdravstvene organizacije.”

Švedska, Stockholm, 26. januar 2021

Prevedla: Ana Štruc

Uvodoma je zbrane nagovorila mag. Vesna Kerstin Petrič, v. d. direktorica Direktorata za javno zdravje na Ministrstvu za zdravje. Poudarila je pomen celovite alkoholne politike, ki je v Sloveniji nujna, saj se uvrščamo v svetovni in evropski vrh po količini popitega alkohola na prebivalca, prav tako je finančno breme za državo veliko: »Ocena zdravstvenih in ostalih stroškov, povezanih s pitjem alkohola v Sloveniji, znaša v povprečju 228 mio € letno. Trošarine od alkohola znašajo cca. 103 mio € na leto.« Dotaknila se je epidemije COVID-19: “Ta se bo zagotovo odrazila tudi v porastu tveganega in škodljivega pitja alkohola.”

Navedla je, da smo v Sloveniji po podatkih poročila Svetovne zdravstvene organizacije iz leta 2018, v zadnjih letih največ naredili na področjih preprečevanja vožnje pod vplivom alkohola, vodenja in ozaveščanja, spremljanja alkoholne problematike, omejevanja dostopnosti do alkohola, preprečevanja negativnih posledic pitja in zastrupitev z alkoholom ter obravnave tveganega in škodljivega pitja in zasvojenosti v zdravstvu. “Korak nazaj je v Sloveniji zagotovo bila odločitev, da se lahko alkoholne pijače ponovno prodaja na športnih prireditvah,” je dodala.

Celovita alkoholna politika je v Sloveniji nujna, saj se uvrščamo v svetovni in evropski vrh po količini popitega alkohola na prebivalca.

V nadaljevanju je vodja projekta SOPA mag. Tadeja Hočevar povedala, da je bil eden izmed ciljev interdisciplinarnega projekta tudi priprava priporočil za javnozdravstveno ustrezno poročanje o alkoholu v medijih. Izpostavila je zavedanje, da so mediji posebej pomemben del celovite strategije zamejevanja alkoholne problematike v Sloveniji, saj sooblikujejo naš odnos do alkohola. Poudarila je, naj pijemo čim manj ali nič alkohola, saj ni varne meje pitja, ker vsako pitje prinaša tveganje: »Namesto tega raje izberimo zdravo alternativo, pojdimo ven na sprehod, se kako drugače telesno razgibajmo, vzemimo v roke knjigo ali si oglejmo dober film in podobno, pokličimo prijatelja in se pogovorimo, vzemimo si čas za umiritev, meditacijo, …«

Ni varne meje pitja alkohola, vsako pitje prinaša tveganje.

Avtorice so povedale, da je v Sloveniji prisotna mokra kultura. To pomeni, da imamo sprejemajoč odnos do pitja alkohola, velik delež populacije pije čezmerno (skoraj vsak drugi Slovenec), alkohol je prisoten v kulturi in običajih ter je lahko dostopen, vzorci se prenašajo iz roda v rod, prav tako pa imamo v Sloveniji nezadostno število dokazano učinkovitih preventivnih programov.

Avtorice publikacije so mag. Tadeja Hočevar, dr. Pika Založnik, Karmen Henigsman in dr. Maja Roškar. Pri pripravi priporočil nas je podprlo Društvo novinarjev Slovenije. Priporočila opredeljujejo, na kaj je potrebno biti pozoren pri pripravi prispevkov, ki vsebujejo tematiko alkohola, čemu se je dobro izogibati, kako lahko še drugače pristopimo pisanju prispevkov, kakšno slikovno gradivo je v takšnih prispevkih neustrezno in kako učinkovito osveščamo javnost o škodljivosti alkohola, zdravih izbirah in virih pomoči ter navsezadnje tudi o pozitivnih zgodbah. Ključno je tudi prenašanje informacij, da pitje alkohola v Sloveniji predstavlja velik javnozdravstveni in družbeni problem ter da so na voljo učinkoviti ukrepi za njegovo reševanje.

Mediji so pomemben del celovite strategije zamejevanja alkoholne problematike v Sloveniji.

Podatki za Slovenijo:

V letu 2019 je registrirana poraba čistega alkohola na prebivalca Slovenije starega 15 ali več znašala skoraj 11 litrov, kar preračunano pomeni 91 L piva in 48 L vina in 3 L žgane pijače. Vsak dan v Sloveniji izključno zaradi razlogov povezanih s pitjem alkohola umreta vsaj 2 osebi. Umrljivost prebivalcev Slovenije zaradi alkohola presega evropsko povprečje.

Oglejte si:

Dolga SLO verzija publikacije Priporočila za odgovorno poročanje o alkoholu v medijih

Kratka SLO verzija publikacije Priporočila za odgovorno poročanje o alkoholu v medijih

Dolga ANG verzija publikacije Priporočila za odgovorno poročanje o alkoholu v medijih

Kratka ANG verzija publikacije Priporočila za odgovorno poročanje o alkoholu v medijih

Kratka MADŽ verzija publikacije Priporočila za odgovorno poročanje o alkoholu v medijih

Kratka ITA verzija publikacije Priporočila za odgovorno poročanje o alkoholu v medijih

Telefon je nastal v sodelovanju Nacionalnega inštituta za javno zdravje in Društva psihologov Slovenije, Rdečega križa Slovenije, Slovenske krovne zveze za psihoterapijo, Zaupnega telefona Samarijan, Združenja zakonskih in družinskih terapevtov in Zveze prijateljev mladine Slovenija – TOM telefon. Več o tem TUKAJ. Ostali viri pomoči po Sloveniji pa so dostopni TUKAJ.

V pomladnih času epidemije smo na projektu pripravili tudi članek Tveganja pitja alkohola v času koronavirusa in kako se s stresom spoprijeti na zdrav način, ki ga lahko preberete TUKAJ.

Slovenski video posnetek s slovenskimi podnapisi

Videoposnetek z madžarskimi podnapisi:

Video posnetek z italijanskimi podnapisi:

Videoposnetek z angleškimi podnapisi:

 

 

Ali ste vedeli, da v slovenskih medijih več kot polovica prispevkov, ki omenja alkohol, pri tem ne navaja negativnih posledic pitja alkohola?

Na seminarju vam bomo podrobneje predstavili priporočila za odgovorno poročanje o alkoholu, ki vas bodo podprla z vidika javnozdravstveno ustreznega načina poročanja. Hkrati želimo odpreti tudi prostor za razpravo o alkoholni problematiki in vlogi medijev.

Vabimo vas, da se pridružite. Seminar bo potekal na spletu.

12. november (čet.) 11h – 13.30h (priključite se lahko TUKAJ)
18. november (sre.) 11h – 13.30h (priključite se lahko TUKAJ)

Prijave preko spleta so potekle, lahko pa svojo udeležbo sporočite na barbara.zakelj@nijz.si zaradi vodenja evidence.

Vabimo vas tudi k izpolnjevanju kviza o alkoholnih pijačah, na povezavi TUKAJ.

Za morebitna vprašanja smo vam na voljo na elektronskem naslovu ana.struc@nijz.si.

Z nami so bili: Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije, Zveza paraplegikov Slovenije, ŠENT – Slovensko združenje za duševno zdravje, Zveza prijateljev mladine Slovenije, Slovenska karitas in Športna unije Slovenije. Ponekod so bili prisotni tudi predstavniki uradov za delo ZRSZ, predstavniki policije ter lokalne skupnosti.

KRANJ, 16. september 2020

Dan brez alkohola je tudi letos potekal na Slovenskem trgu v Kranju, skupaj z Evropskim tednom mobilnosti. Na dogodku so sodelovali predstavniki nekaterih nevladnih organizacij – Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije – Podružnica za Gorenjsko, Šent – Slovensko združenje za duševno zdravje – Dnevni center Radovljica, Društvo prijateljev mladine Škofja Loka, Župnijska karitas Radovljica, predstavniki Zavoda RS za zaposlovanje iz Urada za delo Radovljica ter predstavniki NIJZ – projekt SOPA. Dogodek smo tako namenili pogovoru o problematiki pitja alkohola v slovenski družbi, predstavili smo zdrave alternative in načine, kako vzpostaviti odgovoren odnos do pitja alkohola ter nudili različne informacije o omenjeni tematiki.Na samem dogodku smo pri mimoidočih preverjali tudi znanje o dejstvih o alkoholu in podelili veliko promocijskih nagrad.

15. september 2020 Radio Kranj in Radio Triglav, DBA in SOPA, Petra Može
14. september 2020 Radio Kranj in Radio Triglav, kviz
15. september 2020 Radio Kranj in Radio Triglav, kviz
17. september 2020 Radio Kranj in Radio Triglav, kviz
15. september 2020 Radio Kranj in Radio Triglav, kviz

MURSKA SOBOTA, 18. september 2020

Dan brez alkohola je v Murski Soboti potekal v sodelovanju s Hišo sadeži družbe Murska Sobota in akcijo Dan za spremembe. Organiziran je bil pohod po mestu, udeleženci so se ustavili na dvorišču Hiše Sadeži družbe Murska Sobota, zatem pa je sledila predstavitev vključenih organizacij pred Območno enoto NIJZ, kjer so se izvedle različne aktivnosti od nagradnega kviza na temo alkohola, delavnic na prostem, do poligona ter predstavitev vključenih organizacij. Septembra poteka po celotni Sloveniji 8 dogodkov Dan brez alkohola, ki jih nismo mogli izvesti v aprilu in maju, saj se nam zdi pomembno osveščati javnost o tej problematiki, sploh v tem času, ko tveganja vedenja še naraščajo.  Želimo si, da bi imeli v Sloveniji vsaj en dan zagotovo brez alkohola.

17. september 2020, Radio Maxi, SOPA in Dan brez alkohola, Jasmina Črnko Papić
14. september 2020, Radio Maxi, kviz
17. september 2020, Radi Maxi, kviz 1.del
17. september 2020, Radi Maxi, kviz 2.del
22. september 2020, Radi Maxi, kviz 1.del
22. september 2020, Radi Maxi, kviz 2.del
23. september 2020, Radi Maxi, kviz 1.del
23. september 2020, Radi Maxi, kviz 2.del

LJUBLJANA, 18. september 2020

V sodelovanju z Dnevnim centrom ŠENT Ljubljana, Mestno zvezo prijateljev mladine Ljubljana, Športnim društvom Partizan – Vič, Društvom za zdravje srca in ožilja Slovenije, Društvom paraplegikov Ljubljana, Škofijsko Karitas, je bil organiziran pohod ob Dnevu za spremembe, na katerem smo obeležili tudi Dan brez alkohola. Pohod je potekal na Poti spominov in tovarištva in rekreacijskih površinah ob Koseškem bajerju, kjer je bil pripravljen krajši program za udeležence pohoda in mimoidoče. Dogodek je bil namenjen ozaveščanju javnosti o pomenu zdravja, zdravega življenjskega sloga in o projektu SOPA ter o škodljivih posledicah čezmernega pitja alkohola.

17. september 2020 Radio Ognjišče, Najprej pravijo, da smo zabavni, potem pa nas zavržejo, Rok Zaletel
18. september 2020 RTV Slovenija 1, Poročila ob petih, Dan brez alkohola v Ljubljani, Rok Zaletel (od 12.15 dalje)
15. september 2020 Radio Ognjišče, kviz
17. september 2020 Radio Ognjišče, kviz
22. september 2020 Radio Ognjišče, kviz
24. september 2020 Radio Ognjišče, kviz

MARIBOR, 19. september 2020

Tokrat smo se v Mariboru z dogodkom Dan brez alkohola pridružili pobudi Dan za spremembe – letos na temo »Dobro za ljudi in planet«. Dogodek je potekal v parku Kulturnega centra Pekarna v sodelovanju z Mladinskim kulturnim centrom Maribor. Osrednja aktivnost Dneva brez alkohola je bilo Kolo zdravja, ki so ga obiskovalci lahko zavrteli in odgovorili na eno od vprašanj povezanih z delovanjem različnih organizacij v povezavi z alkoholno problematiko. Z nami so bili predstavniki nevladnih organizacij, ki sodelujejo v projektu – Društvo za zdravje srca in ožilja, Šent, Zveza prijateljev mladine Slovenije, Slovenska Karitas in Športna unije Slovenije. Pridružila pa se je tudi bo tudi predstavnica Zavoda RS za zaposlovanje. Z obiskovalci smo spregovorili tudi o projektu SOPA, kako se lahko pridružijo in nagovorili splošna vprašanja glede poznavanja tveganega in škodljivega pitja alkohola ter našega odnosa do le-tega. Vse pogumne, ki so se spoprijeli z izzivom in odgovorili na kakšno od vprašanj na kolesu, pa smo obdarili s paketom praktičnih nagrad in gradivi projekta SOPA.

16. september 2020 Radio City, DBA in SOPA, Nina Vareško in Tanja Veber, 1. del
16. september 2020 Radio City, DBA in SOPA, Nina Vareško in Tanja Veber, 2. del
16. september 2020 Radio City, DBA in SOPA, Nina Vareško in Tanja Veber, 3. del
16. september 2020 Radio City, DBA in SOPA, Nina Vareško in Tanja Veber, 4. del
14. september 2020, Radio City, kviz
18. september 2020, Radio City, kviz
22. september 2020, Radio City, kviz
24. september 2020, Radio City, kviz

KOPER, 19. september 2020

V soboto, 19. septembra 2020, je na Pristaniški ulici v Kopru potekal dogodek »Dan brez alkohola«, ki se je odvijal v sklopu Evropskega tedna mobilnosti. Dan brez alkohola obeležujemo, saj želimo javnosti približati naša prizadevanja na tem področju in predstaviti aktivnosti, ki jih izvajamo tudi na Območni enoti Nacionalnega inštituta za javno zdravje Koper.  Na dogodku so sodelovali predstavniki nekaterih nevladnih organizacij – Šent – Slovensko združenje za duševno zdravje – Dnevni center Koper (Šentmar), Center dnevnih aktivnosti Koper, Škofijska karitas Koper, Univerzitetna športna zveza Primorske, predstavniki Zavoda RS za zaposlovanje iz Urada za delo Koper ter predstavniki NIJZ – projekt SOPA. Dogodek Dan brez alkohola smo tako namenili pogovoru o problematiki pitja alkohola v slovenski družbi,  pri mimoidočih pa smo preverjali tudi znanje o dejstvih o alkoholu in podelili veliko promocijskih nagrad.

17. september 2020 Radio Capris, SOPA in Dan brez alkohola v Kopru, Petra Može
15. september 2020 Radio Capris, kviz
17. september 2020 Radio Capris, kviz
20. september 2020 Radio Capris, kviz
21. september 2020 Radio Capris, kviz

BREŽICE, 21. september 2020

V ponedeljek 21. septembra 2020 je na ploščadi Nogometnega stadiona Brežice med 11. in 13. uro v sklopu dogodkov ob Evropskem tednu mobilnosti 2020 potekala tudi obeležitev Dneva brez alkohola, ki ga je izvedla Območna enota Nacionalnega inštituta za javno zdravje Celje v sodelovanju z občino Brežice ter Centrom za krepitev zdravja ZD Brežice. Dan brez alkohola je dan, ki smo ga v okviru projekta SOPA – Skupaj za odgovoren odnos do pitja alkohola tokrat v septembru obeležili v 8-ih regijah po Sloveniji z namenom vzpodbujanja pogovora o problematiki pitja alkohola v slovenski družbi ter iskanja za zdravje boljših alternativ tveganemu in škodljivemu pitju alkohola. S tem namenom smo predstavniki NIJZ SOPA s sodelujočimi nevladnimi organizacijami: Društvom za zdravje srca in ožilja – podružnica Posavje, Zvezo prijateljev mladine Krško, Športno zvezo Brežice, Dnevnim centrom ŠENT CELEIA Celje, Društvom paraplegikov jugozahodne Štajerske in Škofijsko Karitas Celje ter Zavodom RS za zaposlovanje Uradom za delo Sevnica ter Laško tudi v Brežicah odprli pogovor o zdravih izbirah in alternativah škodljivemu in tveganemu pitju ter ozaveščali javnost o škodljivosti pitja alkohola in posledicah, ki jih to prinaša tako posamezniku kot tudi družbi.

Z udeleženci dogodka smo tako interaktivno spoznavali alkoholno problematiko v Sloveniji, jim nudili gradiva z nasveti o zdravem življenjskem slogu, pristopu SOPA, virih pomoči v regiji in vseh naših aktivnostih. Z uporabo očal za simulacijo alkoholiziranosti so se udeleženci lahko preizkusili na poligonu ter tako pobližje spoznali različne stopnje alkoholiziranosti ter vpliv le teh na naše motorične zmožnosti, preko različnih iger kot so kolo sreče, iskanje parov, reševanjem rebusa ter križank na temo alkohola pa razblinili tudi marsikateri mit o alkoholu, ki je sicer močno prisoten v slovenskem prostoru. Podelili smo tudi čez 100 lepih nagrad in z zdravimi prigrizki okrepčali marsikateri želodček.

20. 9. 2020 Radio Brežice EU, SOPA in Dan brez alkohola, Sonja Bučar, 1.del
20. 9. 2020 Radio Brežice EU, SOPA in Dan brez alkohola, Sonja Bučar, 2.del
20. 9. 2020 Radio Brežice EU, SOPA in Dan brez alkohola, Sonja Bučar, 3.del
17. 9. 2020 Radio Brežice EU, kviz, 1.del
17. 9. 2020 Radio Brežice EU, kviz, 2.del
18. 9. 2020 Radio Brežice EU, kviz, 1.del
18. 9. 2020 Radio Brežice EU, kviz, 2.del
21. 9. 2020 Radio Brežice EU, kviz, 1.del
21. 9. 2020 Radio Brežice EU, kviz, 2.del
22. 9. 2020 Radio Brežice EU, kviz, 1.del
22. 9. 2020 Radio Brežice EU, kviz, 2.del

VIPAVA, 21. september 2020

V ponedeljek, 21. septembra 2021, je med 14.00 in 16.00 uro, na Glavnem trgu v Vipavi, potekal dogodek »Dan brez alkohola« v okviru občinskega Evropskega tedna mobilnosti. Na dogodku smo združili moči in javnosti približali temo, ki je glede na znane posledice, zagotovo del slovenske družbe, o kateri smo se odkrito pogovarjali. Predstavili so se v pristop SOPA vključen Dnevni center ŠENT Ajdovščina, Goriška območna Karitas – Ajdovščina, Športno društvo Gorica – Nova Gorica pri Športni uniji Slovenija, Urad za delo Ajdovščina, Zveza klubov zdravljenih alkoholikov Slovenije, Al-Anon in Območna enota Nova Gorica NIJZ. Obiskovalci so vrteli SOPA kolo sreče, kjer so preverili znanje o dejstvih o alkoholu in prejeli promocijske nagrade. Na stojnicah so obiskovalci lahko dobili informacije o naših aktivnostih, o problematiki pitja alkohola v slovenski družbi, spoznali so mite in resnice o alkoholu, da varnega pitja alkohola ni, predstavili smo zdrave alternative in načine, kako vzpostaviti odgovoren odnos do pitja alkohola, na voljo pa so bile tudi informacije o virih pomoči v regiji.

17. september 2020 Radio Robin, Dan brez alkohola in projekt SOPA, Irena Jerič

RAVNE NA KOROŠKEM, 22. september 2020

V torek, 22. septembra 2020, smo tokratni Dan brez alkohola združili s tradicionalno akcijo NIJZ OE Ravne na Koroškem – Koroška v gibanju, Dnevom za spremembe in Evropskim tednom mobilnosti. Dan brez alkohola obeležujemo v okviru projekta SOPA – Skupaj za odgovoren odnos do pitja alkohola, saj želimo javnosti približati naša prizadevanja na tem področju in predstaviti aktivnosti, ki jih izvajamo tudi na Območni enoti Nacionalnega inštituta za javno zdravje Ravne na Koroškem. Sodelavci NIJZ OE Ravne, v pristopu SOPA sodelujoči izvajalci nevladnih organizacij in Zavoda RS za zaposlovanje, Občina Ravne ter drugi akterji smo v parku na Ravnah pripravili t.i. Grajsko gibalnico.

Dogodek Dan brez alkohola smo tako letos prilagodili trenutnim ukrepom za zamejitev okužb z virusom Covid-19 in ga zastavili kot priložnost za individualen obisk mestnega parka, izvajanje gibalnih vaj in spoznavanje lokalnih nevladnih in javnih organizacij, ki lahko predstavljajo tudi vir pomoči v primeru tveganega in škodljivega pitja alkohola. Na skupno 21. postavljenih točkah lahko obiskovalci Grajskega parka na Ravnah od torka, 22. septembra, pa vse do konca oktobra 2020, sami izvedejo preproste gibalne vaje in si preberejo ključna sporočila glede gibanja, ki so navedena poleg informacij o sodelujočih organizacijah. Pripravili smo tudi zvočni kotiček, z »domačimi« vetrnimi zvončki iz različnih materialov. Na dan priprave Grajske gibalnice so lahko naključni obiskovalci parka dobili tudi osebno informacije o pristopu SOPA – Skupaj za odgovoren odnos do pitja alkohola, razdelili pa smo še nekaj informativnih gradiv in promo materialov, namenjenih gibanju (odsevne zapestne trakove, večfunkcijske rutke, elastične trakove za izvajanje razteznih vaj,…).

17. september 2020, Koroški radio, Projekt SOPA in Dan brez alkohola
17. september 2020, Koroški radio, kviz
18. september 2020, Koroški radio, kviz
24. september 2020, Koroški radio, kviz
25. september 2020, Koroški radio, kviz

Svoje aktivnosti smo predstavljali tudi v Črnomlju, kjer so mimoidoči odgovarjali na vprašanja na kolesu sreče, prejeli gradiva na temo alkohola v Sloveniji, podelili smo tudi nekaj promocijskih izdelkov. Zdravstveni dom Črnomelj pa je izvajal test hoje na 2 km.

Na dogodkih bodo sodelovali tudi predstavniki šestih nevladnih organizacij, ki sodelujejo na našem projektu, in sicer: Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije, Zveza paraplegikov Slovenije, ŠENT – Slovensko združenje za duševno zdravje, Zveza prijateljev mladine Slovenije, Slovenska karitas in Športna unije Slovenije. Ponekod bodo prisotni tudi predstavniki uradov za delo ZRSZ, predstavniki policije ter lokalne skupnosti.

16. september KRANJ
Slovenski trg, od 10. do 14. ure v okviru Evropskega tedna mobilnosti.

18. september MURSKA SOBOTA 
Pred Hišo sadeži družbe Murska Sobota, Štefana Kovača 20, od 10. do 12. ure v okviru Dneva za spremembe
Pohod po Murski Soboti – start ob 10:15 – zbirališče dvorišče Hiše sadeži družbe. Ob 11:00 prihod na lokacijo NIJZ OE MS (Arhitekta Novaka 2b, 9000 M. Sobota) in izvedba različnih aktivnosti ter predstavitev vključenih organizacij.

18. september LJUBLJANA
Pohod na Poti spominov in tovarištva in rekreacijskih površinah ob Koseškem bajerju v okviru Dneva za sprememba v sodelovanju s ŠENT med 10. in 14. uro (v primeru slabega vremena se aktivnost prestavi za en teden). Dogodek se bo pričel s pohodom ob 10:00 na LPP postajališču Tbilisijska v Mestnem logu. Od tam nas bo pot vodila okoli Ljubljane do Koseškega bajerja, kjer bomo ob 12:00 pripravili krajši program za udeležence pohoda in mimoidoče.

19. september KOPER 
Pristaniška ulica, od 9. do 13. ure v okviru Evropskega tedna mobilnosti – Otok zdravja

19. september MARIBOR
Pekarna, od 10. do 12. ure v okviru Dneva za spremembe v sodelovanju z MKC Maribor

21. september VIPAVA
Glavni trg, od 14. do 16. ure v okviru Evropskega tedna mobilnosti v sodelovanju z Občino Vipava in Zavodom za turizem TRG Vipava

21. september BREŽICE
Pred Centrom za krepitev zdravja Brežice (oz. Nogometni stadion Brežice), Cesta bratov Milavcev 18, od 11. do 13. ure v okviru Evropskega tedna mobilnosti v sodelovanju z Občino Brežice, Zavodom za šport Brežice, Integralom, Policijo, Posavcem, SB Brežice, CKZ ZD Brežice

22. september RAVNE NA KOROŠKEM
Grajski park Ravne na Koroškem, od 10. do 12. ure v okviru Evropskega tedna mobilnosti, Dneva za spremembe in Koroške v gibanju v sodelovanju z Občino Ravne na Koroškem

Zanesljivo lahko trdimo, da je FASD popolnoma preprečljiv – če otrok med nosečnostjo ni izpostavljen alkoholu, se FASD ne more razviti.

Kaj vemo o alkoholu in nosečnosti?

Alkohol, ki ga z alkoholno pijačo zaužije nosečnica, iz njene krvi prosto prehaja skozi posteljico in v nekaj minutah v otrokovi krvi doseže vsaj tako visoko koncentracijo kot pri mami. V nasprotju z mamo ima otrok omejene zmožnosti presnove alkohola, ki zato ostaja v otrokovem telesu dlje časa in nanj škodljivo deluje.

Ob tem mag. Marjetka Hovnik Keršmanc z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) poudarja: »Tudi manjša količina alkohola lahko škodi še nerojenemu otroku. Danes vemo, da so razlike med posamezniki v ranljivosti na alkohol povzročene z genetsko dovzetnostjo. Za žensko brez genetske dovzetnosti, morda en kozarec vina ne povzroči večje škode. Pri ženski z genetsko dovzetnostjo pa je lahko že en kozarec vina dovolj, da škodi otroku

Kaj se lahko zgodi?

Alkohol je celični strup in teratogen ter povzroča nepravilnosti v razvoju in rasti otroka. Ker se otrok razvija in raste skozi celo nosečnost, je lahko ob izpostavljenosti alkoholu moten razvoj njegovih organov in tkiv kadarkoli v nosečnosti, tudi še preden ženska ve, da je noseča. Na učinke alkohola so najbolj občutljivi otrokovi možgani, ki se razvijajo skozi celo nosečnost. Posledice izpostavljenosti alkoholu v nosečnosti so lahko splav, odmrtje ploda, zaostanek v rasti, rojstvo otroka s spektrom fetalnih alkoholnih motenj (FASD), tudi nenadna smrt dojenčka. FASD je skupno ime za različne prirojene nepravilnosti in primanjkljaje v razvoju otroka, ki izvirajo iz izpostavljenosti alkoholu pred rojstvom in se kažejo na telesnem, miselnem in duševnem področju. Za osebe s FASD so značilne spremembe v delovanju možganov, kar je pogosto prepoznano šele v šolskem obdobju, ko otrok ne zmore izpolniti vseh zadolžitev in pričakovanj. Če otrok s FASD ni prepoznan in ustrezno obravnavan, obstaja tudi veliko tveganje za mnoge oviranosti v odrasli dobi.

Ker je vsaka nosečnost drugačna, tveganja posledic izpostavljenosti alkoholu v nosečnosti, ne moremo predvideti. Na težo in obseg posledic pri otroku poleg količine popitega alkohola, pogostosti ter časa pitja v nosečnosti vplivajo še drugi dejavniki, kot je na primer materino zdravstveno stanje, prehrana, genetski dejavniki. Novejše raziskave opozarjajo, da na zdravje potomcev in celo naslednjih generacij vplivajo tudi očetove pivske navade. Raziskave kažejo, da ženske, katerih partnerji ne pijejo alkohola, ali jih podpirajo v nosečnosti brez alkohola, tudi pogosteje ne pijejo alkohola skozi celo nosečnost.

Izpostavljenost alkoholu pred rojstvom ne vpliva samo na izpostavljene posameznike, temveč tudi na družine in negovalce, saj imajo osebe s FASD težave na različnih področjih: poklicnem, socialnem, v duševnem zdravju, pogosto so prisotna tudi tvegana vedenja (raba alkohola in drugih drog, tvegana spolna vedenja, kršitev pravil). Osebe s FASD pogosto ne zmorejo samostojnega življenja. Posledično je izpostavljenost alkoholu pred rojstvom tudi precejšnje ekonomsko in družbeno breme.

Kje prepoznavamo problem v Sloveniji?

  • Skoraj polovica žensk v rodni dobi alkoholne pijače pije na visoko tvegan način

Raziskave kažejo, da je pomemben dejavnik, ki vpliva na pitje alkohola med nosečnostjo, pivsko vedenje pred nosečnostjo, še zlasti popivanje. Podatki slovenskih populacijskih raziskav kažejo na veliko razširjenost pitja alkohola v rodni dobi. »V starostni skupini 25 do 34 let, ki je starostna skupina, v kateri zabeležimo največ rojstev, je skoraj polovica (46 %) žensk v zadnjem letu vsaj enkrat pila na način, s katerim je tvegala pojav škodljivih posledic pitja alkohola je povedala dr. Maja Roškar z NIJZ. Velik delež nenačrtovanih nosečnosti, razširjenost in celo trend povečevanja visoko tveganega pitja med mladimi ženskami, povečuje verjetnost nenamerne izpostavljenosti otroka alkoholu v zgodnji nosečnosti, ko le-ta še ni prepoznana. Nenačrtovane nosečnosti pa so običajno tudi kasneje prepoznane.

  • Več kot četrtina nosečnic pije alkohol in zaradi posledic pitja alkohola se letno rodi vsaj 80 otrok z najtežjimi motnjami

Po oceni tujih strokovnjakov v Sloveniji v nosečnosti več kot četrtina nosečnic (27 %) v času nosečnosti pije alkohol, na leto pa se rodi vsaj 80 otrok z najtežjo obliko motnje (FAS), vseh otrok, ki imajo kakršnekoli posledice zaradi izpostavljenosti alkoholu pred rojstvom, pa približno petkrat toliko.

Kaj lahko naredimo?

FASD je popolnoma preprečljiv, če otrok ni izpostavljen alkoholu pred rojstvom. V celotni nosečnosti in v času načrtovanja nosečnosti ni varnega pitja alkohola. Največja ogroženost za otroka zaradi izpostavljenosti alkoholu je sicer v prvem tromesečju, vključno od časa zanositve do prve izostale menstruacije, vendar je ogroženost prisotna skozi celotno nosečnost. Zato je najvarneje, da se bodoča starša izogibata pitju alkohola že v času načrtovanja nosečnosti. Vse vrste alkoholnih pijač so enako škodljive, vključno vsa vina in piva.

Pozitivna podpora s strani partnerja in okolice je pomembna. Pivsko vedenje partnerja, družinskih članov in prijateljev močno vpliva na pitje alkohola pri nosečnici. Pomembno je, da odločitev bodočih staršev, da v času nosečnosti ne bosta pila alkohola, podprejo in spoštujejo tudi njihovi bližnji.

Ozaveščanje celotne skupnosti za preprečevanje in zmanjševanje alkoholu izpostavljenih nosečnosti in FASD. Mag. Marjetka Hovnik Keršmanc z NIJZ je poudarila »Odnos vsakega izmed nas je pomemben in vpliva na družbeno sprejemljivost oz. nesprejemljivost pitja alkohola v času nosečnosti. To hkrati pomeni, da k zmanjševanju problematike lahko prispeva prav vsak izmed nas. S tem namenom NIJZ ob letošnji obeležitvi dneva FAS izvaja več aktivnosti:

  • nagovor županjam in županom slovenskih občin, da v svojih okoljih preko lokalnih kanalov obveščanja opozarjajo na problematiko FASD in promovirajo nosečnost brez alkohola;
  • kampanja na družbenih omrežjih za promocijo nosečnosti brez alkohola;
  • predvajanje videa Nosečnost brez alkohola na TV postajah;
  • skupne aktivnosti z zaposlenimi v gostinstvu, ki lahko pomembno prispevajo k ozaveščanju in zmanjševanju izpostavljenosti alkoholu med nosečnostjo z odgovorno strežbo alkohola. Na odgovorno strežbo alkohola nosečnicam je opozoril tudi mag. Peter Mihelčič, direktor in profesor z Višje strokovne šole za gostinstvo, velnes in turizem Bled: »Na naši višji strokovni šoli študente ozaveščamo o odgovorni strežbi alkoholnih pijač. Na ta način se trudimo, da bi naši diplomanti na poklicni poti delovali družbeno odgovorno.« Študenti te šole pa so posneli kratek video, ki si ga lahko ogledate tukaj.

Gradiva: