Jutro na Planetu: Še vedno kroži veliko mitov o pitju alkohola
Tadeja Hočevar z @NIJZ_pr je bila gostja na@PlanetTV skupaj z Jano Malovrh iz ZD Kamnik. Govorili sta o pitju alkohola v Sloveniji, kjer že vsak drugi odrasli Slovenec pije čezmerno. Predstavili smo tudi naše delavnice v zdravstvenih domovih.
Več: https://t.co/Ovc36CQGin pic.twitter.com/HjFN0B0Qft
— SOPA (@SOPA_projekt) May 11, 2023
V oddaji je Tadeja Hočevar povedala, da vsak drugi prebivalec Slovenije med 25-64 letom pije čezmerno, kar je skrb vzbujajoče, prav tako negativne posledice pitja alkohola: »S pitjem alkohola povezujemo preko 200 bolezni in bolezenskih stanj.« Izpostavila je tudi, da pitje alkohola vpliva tudi na naše duševno zdravje, odnose in ne navsezadnje tudi na varnost v prometu.
Pomemben poudarek je bil, da nobeno pitje ni varno: »Alkohol je etanol in to je toksična snov, in če vnašamo strup v telo, je to zdravju škodljivo. Netveganega pitja alkohola ni, je le tvegano in manj tvegano pitje.« Dodala je, da če je včasih veljalo, da je kozarec rdečega vina dober za zdravje srca in ožilja, danes znanstvena spoznanja kažejo, da temu ni več tako.
Jana Malovrh je povedala, da so udeleženci delavnice pogosto presenečeni nad tveganji in škodljivostmi svojih pivskih navad in se radi obrnejo na pogovor za načrt, kako naj pitje alkohola zmanjšajo ali povsem opustijo. Več o naših delavnicah si lahko preberete TUKAJ.
Več o mejah pitja alkohola si lahko preberete TUKAJ
Tudi sami lahko izpolnite kratek vprašalnik o pitju alkohola in ugotovite, kam se uvrščate TUKAJ
Mite in resnice o pitju alkohola lahko preverite TUKAJ
Več o pitju alkohola v nosečnosti si lahko preberete TUKAJ
Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje sicer letos že šesto leto aktivno sodelujemo v akciji 40 dni brez alkohola, saj si delimo skupen cilj: Vzpostaviti odgovoren odnos do pitja alkohola v slovenski družbi.
Sodelavka NIJZ in psihologinja Karmen Henigsman, ki deluje na področju alkohola, je izpostavila, to potrjujejo tudi podatki. Registrirana poraba je namreč v letu 2021 znašala kar 10,62 l čistega alkohola na prebivalca starejšega od 15 let. Številka, ki je bila še leto prej nižja za skoraj liter čistega alkohola. Pri tem govorimo samo o registrirani porabi, vsa neregistrirana, ki je predvsem posledica domače pridelave, pa zelo verjetno prejšnjo številko povzdigne vsaj še za petino.
Registrirana poraba je v letu 2021 znašala kar 10,62 l čistega alkohola.
“Kar 55 % odraslega prebivalstva vsaj enkrat letno pije čezmerno. To pomeni, da vsak drugi odrasli Slovenec, vsaj enkrat v letu tvega ali pa so pri njemu že prisotne, negativne posledice zaradi pitja alkoholnih pijač. To je namreč povezano z več kot 200 bolezenskimi stanji in poškodbami, hkrati pa povečuje stisko in rušilno vpliva na naše medosebne odnose. Na dan, zaradi razlogov, ki so neposredno povezani s pitjem alkoholnih pijač, umrejo 3 osebe,” je pojasnila Karmen Henigsman in dodala, da bi vse te smrti lahko preprečili. V nadaljevanju je poudarila, da je stanje zaskrbljujoče tudi pri mladih, saj podatki kažejo, da vsak sedmi 15-letnik in vsak četrti 17- letnik posega po alkoholni pijači kar vsak teden. Ker govorimo o obdobju razvijajočih se možganov, ima lahko pitje alkoholnih pijač v tem času še več negativnih posledic na mlado telo.
Na dan, zaradi razlogov, ki so neposredno povezani s pitjem alkoholnih pijač, umrejo 3 osebe.
“Pomembno je, da kot odrasli ponudimo primeren zgled glede odgovornega odnosa do pitja, z naravnanostjo čim manj ali nič alkohola,” kot ključno izpostavi Karmen Henigsman, ki dodaja, da posledice pitja pogosto trpijo svojci, predvsem otroci, ki so podani v negotovo in nestabilno domače okolje, ki je posledica nepredvidljivosti ravnanja ob opitosti starša. Prezgodaj na lastni koži izkusijo in uvidijo vse možne rušilne posledice, ki jih ima lahko alkohol na družinske odnose, na duševno in telesno zdravje: “Pomembno je, da jih slišimo in jim omogočimo, da svoje izkušnje odžalujejo. Zato letos še posebej pozdravljamo pobudo 40 dni brez alkohola, ki kaže solidarnost z vsemi, ki trpijo zaradi posledic pitja alkohola pri bližnji osebi.”
Posledice pitja pogosto trpijo svojci, predvsem otroci.
Na NIJZ želimo z nudenjem preventivnih dejavnosti, preko programa Skupaj za zdravje, omogočiti podporo vsakemu, ki se odloči za pomemben korak v smeri zmanjšanja pitja alkohola. Tako v vsakem zdravstvenem domu po Sloveniji, v zdravstveno vzgojnem centru in centru za krepitev zdravja, potekajo brezplačna svetovanja za namen podpore pri opuščanju tveganega in škodljivega pitja alkohola, s čimer želimo ustaviti pot k zasvojenosti in posredno omogočiti tudi boljše življenje svojcev oseb, ki čezmerno pijejo. Za zdrave in negovane odnose skrbimo v okviru delavnic Zdravi odnosi, ki so brezplačno dostopne v zdravstvenem domu, vsakemu odraslemu posamezniku, ki bi želel pobližje pogledati in poskrbeti za svoje odnose z drugimi in za odnos do sebe.
Nudimo delavnice za podporo pri opuščanju tveganega in škodljivega pitja alkohola in delavnica o zdravih odnosih.
Za konec je Karmen Henigsman spodbudila k sodelovanju v akciji: ”Vsakemu, ki se bo za akcijo odločil, želim, da v teh 40 dneh izkusi vse možne pozitivne spremembe v smeri boljšega in zdravega počutja, ki jih lahko izbira brez alkohola, prinese.” Napovedala pa je tudi obeležitev Dneva brez alkohola, ki ga bomo letos na NIJZ organizirali že peto leto, in sicer bo v ta namen po Sloveniji potekalo 9 dogodkov konec marca in v začetku aprila.
Tudi letos Dan brez alkohola na 9 dogodkih po Sloveniji.
Program Skupaj za zdravje se od leta 2002 izvaja v ambulantah družinske medicine in v Centrih za krepitev zdravja oz. Zdravstvenovzgojnih centrih v vseh 61 zdravstvenih domovih po državi. Vsem odraslim prebivalcem Slovenije (30+) je enkrat na 5 let na voljo brezplačni preventivni pregled (za vse z obveznim zavarovanjem), ki ga opravimo v ambulanti družinske medicine in nato posameznika glede na rezultate in pogovor usmerimo v nadaljnji program oz. delavnice, kjer s skupnimi močmi delamo na tem, da izboljšamo njegovo počutje oz. fizično in duševno zdravje. Če je bilo na preventivnem pregledu ugotovljeno, da imate višje tveganje za razvoj kroničnih bolezni, vam preventivni pregled pripada vsako leto. Več o programu Skupaj za zdravje si lahko preberete TUKAJ.
Brezplačne in strokovne delavnice izvajamo na 8 področjih:
1. Opuščanje čezmernega pitja alkohola
2. Krepitev duševnega zdravja in zdravih odnosov
3. Telesna dejavnost za krepitev zdravja
4. Zdravo prehranjevanje
5. Zdravo hujšanje
6. Opuščanje kajenja
7. Zdrav življenjski slog
8. Sladkorna bolezen tipa 2
Podrobnejše opise delavnic in svetovanj najdete TUKAJ.
Kot omenjeno se v Centrih za krepitev zdravja in Zdravstvenovzgojnih centrih po Sloveniji izvajajo nove delavnice tako s področja opuščanja čezmernega pitja alkohola kot s področja zdravih odnosov, kjer se bomo ukvarjali z našim delovanjem v medosebnih odnosih ter se učili osnovnih odnosnih veščin za večjo kakovost in zadovoljstvo v odnosih. Več o tem lahko preberete TUKAJ.
Kje se lahko udeležim aktivnosti za krepitev zdravja?
Aktivnosti za krepitev zdravja se lahko udeležite v centrih za krepitev zdravja ali zdravstvenovzgojnih centrih v vseh zdravstvenih domovih. V nekaterih zdravstvenih domovih so zdravstvenovzgojni centri (ZVC), v drugih pa centri za krepitev zdravja (CKZ). Gre za samostojne organizacijske enote, kjer so zaposleni timi strokovnjakov, ki delajo na področju krepitve zdravja in preventive. Sprva so bili v vseh zdravstvenih domovih v Sloveniji vzpostavljeni zdravstvenovzgojni centri. S krepitvijo njihovega pomena ter vloge preventive pri doseganju boljšega zdravja in počutja prebivalcev pa so se iz zdravstvenovzgojnih centrov razvili centri za krepitev zdravja. Postopno se bodo vsi zdravstvenovzgojni centri preoblikovali v centre za krepitev zdravja. Ključna razlika med njima je v tem, da so v centrih za krepitev zdravja zaposleni strokovnjaki z več področij in da je tam na voljo nekaj več delavnic in svetovanj.
Poiščite vam najbližjo lokacijo TUKAJ.
Aktivnosti za krepitev zdravja se lahko udeležite na različne načine:
Pokličite v zdravstvenovzgojni center ali center za krepitev zdravja, kjer vam bodo posredovali informacije o delavnicah in svetovanjih, ki se jih lahko udeležite. Lahko pa se dogovorite tudi za uvodni individualni posvet s strokovnjakom, kjer boste izvedeli več o aktivnostih za krepitev zdravja, ki so vam na voljo, ter kako se lotiti spreminjanja nezdravih življenjskih navad v svojem vsakdanjem življenju.
Če se udeležite preventivnega pregleda v ambulanti svojega izbranega osebnega zdravnika in so rezultati pokazali, da imate prisotne dejavnike tveganja za razvoj kroničnih bolezni ali pa že prisotno kronično bolezen, vas bosta diplomirana medicinska sestra oziroma osebni zdravnik glede na vaše želje usmerila na vam ustrezne aktivnosti za krepitev zdravja. Na aktivnosti za krepitev zdravja vas lahko usmeri patronažna medicinska sestra, v kolikor je ob patronažnem obisku na domu presodila, da bi udeležba pripomogla k ohranjanju, krepitvi ali izboljšanju vašega zdravja.
Na aktivnosti za krepitev zdravja pa vas lahko usmerijo tudi vaš psihiater, diabetolog, psiholog ali drug specialist, ki dela v zdravstveni dejavnosti. Večino aktivnosti za krepitev zdravja izvajajo tako v enih kot drugih centrih. Pri opisu aktivnosti preverite, katere delavnice in svetovanja so vam na voljo v najbližjem centru za krepitev zdravja ali zdravstvenovzgojnem centru.
Kateri strokovnjaki delajo v centrih za krepitev zdravja in zdravstvenovzgojnih centrih?
Podporo in pomoč na poti do boljšega počutja in zdravja vam bodo nudili usposobljeni strokovnjaki z različnih področij. V timih zdravstvenovzgojnih centrov delajo diplomirane medicinske sestre, fizioterapevti in psihologi. V timih centrov za krepitev zdravja pa diplomirane medicinske sestre, fizioterapevti, psihologi, dietetiki in kineziologi.
V začetni in krovni delavnici Medosebni odnosi se bodo udeleženci seznanili s pomembnimi vidiki medosebnih odnosov, kot so pomen odnosov, pomen podpore in socialne mreže. Pobližje bodo lahko spoznali tudi odnosni stil, ki je zanje bolj značilen.
Sklop delavnice Krepitev dobrega počutja izpostavlja pomen skrbi za duševno in telesno zdravje. Udeležence seznanja s prilagojenim Seligmanovim modelom blagostanja, kjer se bodo dotaknili pomena šestih dimenzij: prijetna čustva, fizično zdravje, zavzetost, odnosi, smisel in dosežki ter se preizkusili v veščinah, ki lahko posamezna področja tudi krepijo.
Veščine asertivnosti je še en sklop v delavnici Zdravi odnosi, kjer bodo udeleženci spoznali pojem asertivne komunikacije, katere cilj je drugemu sporočiti svoje potrebe in pri tem ohraniti spoštljivost in razumevanje potreb drugega. Konkretneje se bodo udeleženci seznanili s pomembnimi vidiki prepoznavanja svojih potreb in želja, prepoznavanja potreb in želja druge osebe ter konkretnimi veščinami učinkovitega komuniciranja svojih potreb/želja ob spoštovanju potreb/želja druge osebe.
Udeležba na delavnicah je BREZPLAČNA. Potrebna je predhodna prijava. Delavnic se lahko udeležite v spodaj navedenih zdravstvenovzgojnih centrih in centrih za krepitev zdravja.
Ajdovščina, 051 415 731, ckz-vodja@zd-ajdovscina.si
Bled, 030 708 565, zvcbled@zd-bled.si
Radovljica, 051 270 914, urska.sedlar@zd-radovljica.si
Brežice, 051 670 167, ljudmila.kramar@zd-brezice.si
Gornja Radgona, 051 300 450, slavica.mencingar@zd-gr.si
Idrija, 05 37 34 222, ckz@zd-idrija.si
Kočevje, 01 893 90 56, ckz@zdkocevje.si
Koper, 031 822 211, marina.glavina@zd-koper.si
Laško, 030 701 601, zvc@zd-lasko.si
Lenart, 051 417 524, ckz@zd-lenart.si
Ljubljana, 051 315 271, jozica.mesaric@zd-lj.si
Maribor, 040 650 767, maja.bizjak@zd-mb.si
Murska Sobota, 041 396 192, danijela.sunjic-egic@zd-ms.si
Nova Gorica, 031 758 400, masa.brezavscek@zd-go.si
Ormož, 041 943 000, marjana.kelenc@zd-ormoz.si
Ptuj, 031 729 925, zelezniku@zd-ptuj.si
Ravne na Koroškem, 031 398 070, polona.molicnik@zd-ravne.si
Sevnica, 051 625 055, ckz@zd-sevnica.si
Slovenska Bistrica, 041 682 288, ckz@zd-sb.si