SOPA v akciji 40 dni brez alkohola: Alkohol ni rešitev

Karmen Henigsman je podrobneje predstavila nekatere statistike. V povprečju naj bi Slovenec, Slovenka star/-a 15 let ali več, v letu 2019 spil/-a: 91 L piva in 48 L vina in 3 L žgane pijače. Skupno je registrirana poraba čistega alkohola na prebivalca znašala skoraj 11 litrov, kar je en liter več kot leto prej, predvsem na račun več popitega vina (za 10 litrov). Poleg registrirane porabe alkohola predstavlja za Slovenijo veliko težavo tudi obsežna neregistrirana poraba alkohola iz domače proizvodnje, ki po ocenah še za tretjino poviša številko porabe, kar nas uvršča v sam svetovni in evropski vrh. V slednjem smo tudi po umrljivosti prebivalcev zaradi alkohola, saj vsak dan v Sloveniji, izključno zaradi razlogov povezanih s pitjem alkohola, umreta vsaj 2 osebi. Iz istega razloga imamo vsak dan v povprečju 10 novih hospitalizacij. Ocena zdravstvenih in ostalih stroškov, povezanih s pitjem alkohola, znaša v povprečju 228 mio € letno. Trošarine od alkohola znašajo cca. 103 mio € na leto.

foto tamino petelinšek/STA

V povprečju naj bi Slovenec, Slovenka star/-a 15 let ali več, v letu 2019 spil/-a: 91 L piva in 48 L vina in 3 L žgane pijače.

“Varnega pitja alkohola ni, saj novejše raziskave kažejo, da z vsakim popitim kozarcem alkoholnih pijač, tvegamo škodljive posledice, zato svetujemo 0 ali čim manj alkohola,” je pojasnila Karmen Henigsman. Pri tem je poudarila tudi: ”Znano je, da ima pitje alkohola vpliv na pojav več kot 200 bolezenskih stanj, slednje tudi zaradi tega, ker ima neposreden vpliv na imunski sistem. Pitje alkohola poveča dovzetnost za okužbo z virusi in bakterijami, hkrati pa povečuje možnost zapletov, ko se okužba že pojavi. Zaradi tega je v trenutnem obdobju še posebej pomembno, da se pitju alkohola popolnoma izogibamo.”

Varnega pitja alkohola ni.

V času epidemije COVID-19 se je tveganje za čezmerno pitje alkohola še povečalo. “To je za marsikoga čas negotovosti in čas, ko se zavemo, da vsega ne zmoremo nadzorovati, kar lahko vzbuja občutke strahu, jeze, nemoči in žalosti ter povzroča stres. V takih trenutkih iščemo načine, kako bi se lahko tega počutja znebili, marsikdo pa pomisli na ali tudi poseže po alkoholu v upanju, da bodo ti občutki izginili. Vendar alkohol ni rešitev, saj kot že omenjeno zmanjšuje odpornost, razdira odnose in osebno stisko še poveča,” je povedala Henigsmanova.

V nadaljevanju je navedla nekaj alternativ: “Opremimo se s ključnimi informacijami o trenutni situaciji, skrbimo za zdrav življenjski slog in z njim poskrbimo za svoje zdravje. Naučimo se kakšne nove stvari, obudimo kakšen hobi iz preteklosti, spoznajmo tehnike dihanja ali se naučimo različnih tehnik sproščanja. O svoji stiski se pogovarjajmo z ljudmi, ki so nam blizu, splet in telefoni nam omogočajo, da še vedno ohranjamo socialne stike. Če je stiska prehuda in se znajdemo v situaciji, ko ne vemo kako naprej, so nam na voljo tudi različne oblike psihološke podpore. Posvetimo se tudi bližnjim. Vprašajmo jih, kako so. Podprimo jih, ali pa informirajmo, kje je podpora še na voljo. Skrb za drugega, je tudi skrb zase,” in usmerila na vire pomoči na spletni strani www.sopa.si ter brezplačno telefonsko številko za psihološko podporo ob epidemiji: 080 51 00.

Za konec je spodbudila k sodelovanju v akciji: ‘”Verjamemo, da bo akcija 40 dni brez alkohola letos še posebej odmevna in dobra priložnost, da vsak posameznik vzame skrb zase v svoje roke in s svojo potezo naredi nekaj za lastno zdravje in dobro počutje, za začetek že s tem, da se odpove pitju alkohola.‘’ Napovedala pa je tudi obeležitev Dneva brez alkohola, ki ga bomo letos že tretje letos organizirali v sklopu projekta SOPA na NIJZ.

Video posnetek tiskovne konference si lahko ogledate TUKAJ, zvočni posnetek izjave Karmen Henigsman pa je na voljo spodaj:

MEDIJSKE OBJAVE:

24. februar 2021, Nedeljske novice, Spijemo ga 11 litrov na leto

24. februar 2021, Nedeljski dnevnik, Pijača, dve, nato pa v prepad

19. februar 2021, Gorenjski glas, Med postom recite ne alkoholu

18. februar 2021, RTV SLO, Prvi dnevnik ob 13ih

18. februar 2021, RTV SLO, Poročila ob 17ih, Karmen Henigsman

18. februar 2021, Radio prvi, Radijski dnevnik (od 19:24 dalje)

18. februar 2021, Primorske novice, Imamo veliko boljših izbir kot je pitje alkohola, Karmen Henigsman

18. februar 2021, Delo, Postni čas in naše spremenjene prehranjevalne navade, Karmen Henigsman

18. februar 2021, Družina, Moja poteza, Karmen Henigsman

• • vplivu alkohola na pandemijo,
  • kako lahko pandemija povečuje škodo zaradi alkohola,
  • kakšni so možni učinki alkoholne (ne)politike,
  • kako skuša alkoholna industrija unovčiti trenutno krizo.

Kristina Sperkova, predsednica Movendi international (globalno gibanje za razvoj preko preventive na področju alkohola) je dejala, da je sedanja situacija še bolj izpostavila zdravstvene, ekonomske in družbene posledice, ki jih prinaša alkohol: »Vidimo, da nastala škoda zaradi alkohola izčrpava obstoječe skupnosti na več področjih, prav tako zelo močno bremeni zdravstveni sistem. Na žalost pa kot kaže poročilo, se večina vlad ne zaveda te realnosti.«

Alkohol poglablja krizo COVID-19 na različne načine

Poročilo podrobno opisuje, kako alkohol na svoj način spodbuja pandemijo na ravni posameznika in družbe. Alkohol je dejavnik tveganja za širjenje okužbe in povečuje tveganje za zaplete, hkrati pa povzroča tudi druge zdravstvene in socialne težave, ki bremenijo zdravstveno blagajno in druga področja v državi.

Alkohol oslabi delovanje imunskega sistema in vpliva na vrsto organov, s čimer se poveča tveganje za virusno okužbo, njeno resnost, trajanje okrevanja, vpliva pa tudi na možne dolgoročne posledice.

Pitje alkohola ob različnih priložnostih, druženjih in večjih dogodkih prav tako povečuje možnosti za okužbo in posamezne večje izbruhe. Tovrstne situacije so imele pomembno vlogo pri širjenju okužbe v zadnjem letu, s seboj pa so prinesle hude socialne in ekonomske posledice. Omenjena povezava med pitjem in/ali prodajo alkohola predstavlja velik izziv na področju javnega zdravja.

Alkohol močno bremeni zdravstveni sistem in nekatere druge javne storitve

Poročilo podrobno opisuje, kako škoda zaradi alkohola upočasnjuje učinkovite odzive na pandemijo s strani zdravstvenega sistema. Alkohol pomembno vpliva na več kot 400 različnih bolezni in poškodb. V povprečju je med drugim alkohol vzrok za 20 % poškodb in 11,5 % vseh nujnih primerov brez poškodb.

Posledice pitja alkohola močno obremenjujejo že tako omejene zdravstvene vire. To breme alkohola bi moralo biti še en ključni dejavnik pri odločanju, kako se spopadati z epidemijo. Niso pa vse države bile dovolj odločne s pomočjo dokazano učinkovitih ukrepov alkoholne politike, da bi zmanjšale to breme alkohola na epidemijo. Tiste, ki so bile, so opazile občutno zmanjšanje števila sprejemov na urgenco.

Pritiski alkoholne industrije se v tem času še povečujejo

Alkoholna industrija si je v krizi COVID-19 močno prizadevala, da bi sooblikovala javno razpravo o vlogi alkohola v družbi in vplivala na alkoholno politiko na področju prodaje alkohola. Poročilo kaže, da so lobisti iskali načine, kako zmanjšati vplive posameznih ukrepov učinkovite alkoholne politike, ki dokazano zmanjšujejo zdravstveno in socialne breme alkohola. To so skušali s prizadevanji za znižanje davka od prodaje in povečanjem dostopnosti do alkohola ter z odpravo omejitev oglaševanja alkoholnih pijač. »Močno smo zaskrbljeni nad agresivnostjo alkoholne industrije, ki jo opažamo v naših skupnostih,« je izpostavila Sperkova.

Oglaševanje alkohola kot orodja za lažje spopadanje s to krizo le povečuje škodo, ki nastaja zaradi pitja alkohola. »Agresivno lobiranje za oslabitev in spodkopavanje obstoječih ukrepov alkoholne politike škodi vsem razen njihovim dobičkom. Takšna dejanja so moralno sporna, sploh za mladoletnike in ljudi, ki imajo težave,« dodaja Sperkova.

Avtorji poročila opozarjajo, da bo večje regulativne spremembe, ki slabijo obstoječe alkoholne politike ali povečajo razpoložljivost in dostopnost do alkohola, po pandemiji še težje preprečiti oz. se vrniti na prvotno stanje.

Ključna priporočila za naslavljanje alkohola v epidemiji

Na voljo so rešitve, ki lahko vladam in vodstvom držav pomagajo zmanjšati breme alkohola in ublažiti posledice epidemije z dokazano učinkoviti ukrepi alkoholne politike:

• • Ohraniti in izboljšati že obstoječe ukrepe alkoholne politike v državi;
  • Omejiti razpoložljivost in cenovno dostopnost alkohola ter uporabiti na dokazih temelječe načine določanja cen alkohola;
  • Oblikovati učinkovita sporočila na področju javnega zdravja o alkoholu in COVID-19, ki jih komunicirano predstavniki zdravstvenih institucij;
  • Vzpostavite določiti obravnave ljudi, ki imajo različne težave povezane z alkoholom;
  • Povečati dostop do storitev na področju duševnega zdravja, vključno s spletnimi storitvami.

“Želeli bi dvigniti spoznanje, da sta ozaveščenost o alkoholu in politični ukrepi pomembni elementi za premagovanje pandemije koronavirusa,” pravi Johnny Mostacero, predsednik švedskega družbenega gibanja za preprečevanje in nadzor alkohola IOGT-NTO. “Zato bi morali organi javnega zdravja podajati nasvete o alkoholu v skladu z navodili Svetovne zdravstvene organizacije.”

Švedska, Stockholm, 26. januar 2021

Prevedla: Ana Štruc

Telefon je nastal v sodelovanju Nacionalnega inštituta za javno zdravje in Društva psihologov Slovenije, Rdečega križa Slovenije, Slovenske krovne zveze za psihoterapijo, Zaupnega telefona Samarijan, Združenja zakonskih in družinskih terapevtov in Zveze prijateljev mladine Slovenija – TOM telefon. Več o tem TUKAJ. Ostali viri pomoči po Sloveniji pa so dostopni TUKAJ.

V pomladnih času epidemije smo na projektu pripravili tudi članek Tveganja pitja alkohola v času koronavirusa in kako se s stresom spoprijeti na zdrav način, ki ga lahko preberete TUKAJ.

Slovenski video posnetek s slovenskimi podnapisi

Videoposnetek z madžarskimi podnapisi:

Video posnetek z italijanskimi podnapisi:

Videoposnetek z angleškimi podnapisi:

Pitje alkoholnih pijač poveča na primer tveganje za nastanek sindroma akutne dihalne stiske (ARDS angl. Acute Respiratory Distress Syndrome), ki je eden najtežjih zapletov COVID-19, sepso, alkoholno bolezen jeter in nekaterih oblik raka. Alkohol vpliva tudi na naše mišljenje, presojo, odločanje in vedenje, kar povečuje verjetnost konfliktov, nasilja, nezgod in poškodb. Alkohol, tudi v majhnih količinah, ogroža še nerojenega otroka kadar koli med nosečnostjo.

Epidemija koronavirusa je izredna situacija, v kateri mnogi doživljajo negotovost, strah in skrbi. Vse to lahko poveča željo, da bi težave omilili s pitjem alkoholnih pijač. V naši kulturi je namreč pogosto prepričanje, da alkohol reši težave, odžene skrbi in izboljša razpoloženje. To je sicer res, saj ima alkohol pomirjevalni učinek, ki pa deluje le kratkoročno.

Opijanje in dolgotrajno pitje alkohola posamezniku, bližnjim in družbi prineseta mnogo več škode kot dobrega.

V teh časih pa je še več razlogov, zakaj pitje alkoholnih pijač ni dobra izbira. Že dolgo časa namreč vemo, da obstaja povezava med pitjem alkohola in njegovimi škodljivimi učinki na imunski sistem. Manj znano pa je dejstvo, da na naš imunski odziv vplivajo že manjše in ne le večje količine alkohola ter povečajo tveganje za okužbe in bolezni. Strokovnjaki ameriškega inštituta National Institute on Alcohol Abuse and Alcoholism, ki proučujejo področje škodljivega pitja alkohola in zasvojenosti z alkoholom, so v letu 2015 izdali posebno številko znanstvene revije Alcohol Research: Current Reviews, ki so jo posvetili ravno povezavi med pitjem alkoholnih pijač in vplivom alkohola na imunski sistem, kot je na primer večja dovzetnost za nastanek pljučnice.

Ključna ugotovitev je, da alkohol vpliva na vse vidike imunskega odziva organizma, kar zmanjša našo odpornost na širok spekter patogenov, vključno z virusi in bakterijami.

Pri virusnih okužbah alkohol lahko poveča dovzetnost za okužbo ali prispeva k težjemu poteku bolezni.

V času epidemije, zato tako kot tudi sicer, priporočamo, da bi odrasli ljudje pili alkohol v čim manjših količinah ali pa ga sploh ne bi pili. Občutke negotovosti in strahu si lahko lajšamo na bolj zdrave načine – več informacij o tem lahko najdete v prispevkih Kako obvladovati stres, zmanjšati občutke strahu, panike in zaskrbljenosti zaradi koronovirusa ali Tveganja pitja alkohola v času koronavirusa in kako se s stresom spoprijeti na zdrav način.

Za zmanjševanje pitja alkoholnih pijač je na voljo več dokazano učinkovitih ukrepov. Eden izmed najpomembnejših ukrepov je zmanjševanje dostopnosti alkoholnih pijač. Raziskave kažejo, da je dostopnost alkoholnih pijač neposredno povezana z obsegom porabe: večja kot je dostopnost alkoholnih pijač, večja je potrošnja alkoholnih pijač, več je z alkoholom povezane škode.

Že majhne omejitve dostopnosti lahko prispevajo k izboljšanju zdravja, zmanjševanju nasilja in škode za druge.

Zato se strinjamo s pobudo koalicije slovenskih nevladnih organizacij s področja javnega zdravja, ki jo je v času epidemije koronavirusa predlagala Vladi Republike Slovenije. Le-ta se nanaša na prepoved spletne prodaje in dostave alkoholnih pijač na dom, kar bi zmanjšalo dostopnost do alkoholnih pijač in s tem povezano škodo. V prihodnje velja razmisliti tudi o omejitvah prodaje alkoholnih pijač na bencinskih črpalkah.

Poleg ukrepov omejevanja dostopnosti alkohola pa je zelo pomembno krepiti preventivne dejavnosti, zgodaj prepoznavati tiste, ki pijejo na način, s katerim tvegajo škodo, ali pa na način, da je škoda zaradi alkohola že prisotna, ter uspešno zdraviti tiste, pri katerih je prisotna zasvojenost z alkoholom. Ker je veliko tovrstnih aktivnosti v času epidemije okrnjenih oz. se izvajajo na drugačne načine, bo treba veliko pozornosti nameniti boljšemu dostopu do teh virov in njihovi krepitvi.

Da pa bi krepili vire pomoči tudi v času epidemije, prebivalcem nudimo različne oblike psihološke podpore.

V ta namen so strokovnjaki zdravstvenovzgojnih centrov in centrov za krepitev zdravja ter drugih zdravstvenih služb v okviru zdravstvenih domov na voljo za brezplačne razbremenilne pogovore ob soočanju s stresom, strahovi ali skrbmi, povezanimi z novim koronavirusom. Seznam telefonskih številk in ure dosegljivosti svetovalcev so navedeni na spletni strani NIJZ. V popoldanskih in večernih urah pa je na voljo tudi Telefon za psihološko podporo ob epidemiji COVID-19, ki deluje med 16.00 in 24.00 uro med tednom ter 14.00 in 24.00 uro med vikendi. Svetovalci so dosegljivi na telefonski številki 041 443 443.

Če potrebujete pomoč ali nasvet v zvezi s pitjem alkohola, pa so kontakti virov pomoči zbrani TUKAJ.

Pomembno: Različni miti, kot so, da pitje alkohol uničuje novi koronavirus, da pitje alkoholnih pijač z visokim odstotkom alkohola ubije virus v vdihanem zraku, da pitje alkohola (pivo, vino, žgane pijače, zeliščni alkohol) spodbuja  imunost in odpornost proti virusu, ne držijo. Pitje alkohola, ne glede na vrsto alkoholne pijače, nas ne bo zaščitilo pred boleznijo COVID-19, niti ne bo preprečilo okužbe z novim koronavirusom. Naš imunski sistem lahko krepimo z zdravim načinom prehranjevanja in redno telesno aktivnostjo.

Pripravili: Strokovnjaki NIJZ za področje problematike alkohola.

Literatura:

ALKOHOL v Sloveniji : trendi v načinu pitja, zdravstvene posledice škodljivega pitja, mnenja akterjev in predlogi ukrepov za učinkovitejšo alkoholno politiko / urednice Maja Zorko … [et al.]. – 2. natis. – Ljubljana : Nacionalni inštitut za javno zdravje, 2014

Sarkar, D., Jung, M.K., Wang, H.J. Alcohol and the Immune System. Alcohol Res. 2015; 37(2): 153–155.

Szabo, G., Ph.D., M.D. in Saha, B., Ph.D. Alcohol’s Effect on Host Defense. Alcohol Res. 2015; 37(2): 159–170.

World Health Organization. Alcohol and COVID-19: what you need to know. 2020. Pridobljeno 16. 4. 2020 s strani: http://www.euro.who.int/__data/assets/pdf_file/0010/437608/Alcohol-and-COVID-19-what-you-need-to-know.pdf