Alkohol dodatno poglablja krizo epidemije COVID-19
-
- vplivu alkohola na pandemijo,
- kako lahko pandemija povečuje škodo zaradi alkohola,
- kakšni so možni učinki alkoholne (ne)politike,
- kako skuša alkoholna industrija unovčiti trenutno krizo.
Kristina Sperkova, predsednica Movendi international (globalno gibanje za razvoj preko preventive na področju alkohola) je dejala, da je sedanja situacija še bolj izpostavila zdravstvene, ekonomske in družbene posledice, ki jih prinaša alkohol: »Vidimo, da nastala škoda zaradi alkohola izčrpava obstoječe skupnosti na več področjih, prav tako zelo močno bremeni zdravstveni sistem. Na žalost pa kot kaže poročilo, se večina vlad ne zaveda te realnosti.«
Alkohol poglablja krizo COVID-19 na različne načine
Poročilo podrobno opisuje, kako alkohol na svoj način spodbuja pandemijo na ravni posameznika in družbe. Alkohol je dejavnik tveganja za širjenje okužbe in povečuje tveganje za zaplete, hkrati pa povzroča tudi druge zdravstvene in socialne težave, ki bremenijo zdravstveno blagajno in druga področja v državi.
Alkohol oslabi delovanje imunskega sistema in vpliva na vrsto organov, s čimer se poveča tveganje za virusno okužbo, njeno resnost, trajanje okrevanja, vpliva pa tudi na možne dolgoročne posledice.
Pitje alkohola ob različnih priložnostih, druženjih in večjih dogodkih prav tako povečuje možnosti za okužbo in posamezne večje izbruhe. Tovrstne situacije so imele pomembno vlogo pri širjenju okužbe v zadnjem letu, s seboj pa so prinesle hude socialne in ekonomske posledice. Omenjena povezava med pitjem in/ali prodajo alkohola predstavlja velik izziv na področju javnega zdravja.
Alkohol močno bremeni zdravstveni sistem in nekatere druge javne storitve
Poročilo podrobno opisuje, kako škoda zaradi alkohola upočasnjuje učinkovite odzive na pandemijo s strani zdravstvenega sistema. Alkohol pomembno vpliva na več kot 400 različnih bolezni in poškodb. V povprečju je med drugim alkohol vzrok za 20 % poškodb in 11,5 % vseh nujnih primerov brez poškodb.
Posledice pitja alkohola močno obremenjujejo že tako omejene zdravstvene vire. To breme alkohola bi moralo biti še en ključni dejavnik pri odločanju, kako se spopadati z epidemijo. Niso pa vse države bile dovolj odločne s pomočjo dokazano učinkovitih ukrepov alkoholne politike, da bi zmanjšale to breme alkohola na epidemijo. Tiste, ki so bile, so opazile občutno zmanjšanje števila sprejemov na urgenco.
Pritiski alkoholne industrije se v tem času še povečujejo
Alkoholna industrija si je v krizi COVID-19 močno prizadevala, da bi sooblikovala javno razpravo o vlogi alkohola v družbi in vplivala na alkoholno politiko na področju prodaje alkohola. Poročilo kaže, da so lobisti iskali načine, kako zmanjšati vplive posameznih ukrepov učinkovite alkoholne politike, ki dokazano zmanjšujejo zdravstveno in socialne breme alkohola. To so skušali s prizadevanji za znižanje davka od prodaje in povečanjem dostopnosti do alkohola ter z odpravo omejitev oglaševanja alkoholnih pijač. »Močno smo zaskrbljeni nad agresivnostjo alkoholne industrije, ki jo opažamo v naših skupnostih,« je izpostavila Sperkova.
Oglaševanje alkohola kot orodja za lažje spopadanje s to krizo le povečuje škodo, ki nastaja zaradi pitja alkohola. »Agresivno lobiranje za oslabitev in spodkopavanje obstoječih ukrepov alkoholne politike škodi vsem razen njihovim dobičkom. Takšna dejanja so moralno sporna, sploh za mladoletnike in ljudi, ki imajo težave,« dodaja Sperkova.
Avtorji poročila opozarjajo, da bo večje regulativne spremembe, ki slabijo obstoječe alkoholne politike ali povečajo razpoložljivost in dostopnost do alkohola, po pandemiji še težje preprečiti oz. se vrniti na prvotno stanje.
Ključna priporočila za naslavljanje alkohola v epidemiji
Na voljo so rešitve, ki lahko vladam in vodstvom držav pomagajo zmanjšati breme alkohola in ublažiti posledice epidemije z dokazano učinkoviti ukrepi alkoholne politike:
-
- Ohraniti in izboljšati že obstoječe ukrepe alkoholne politike v državi;
- Omejiti razpoložljivost in cenovno dostopnost alkohola ter uporabiti na dokazih temelječe načine določanja cen alkohola;
- Oblikovati učinkovita sporočila na področju javnega zdravja o alkoholu in COVID-19, ki jih komunicirano predstavniki zdravstvenih institucij;
- Vzpostavite določiti obravnave ljudi, ki imajo različne težave povezane z alkoholom;
- Povečati dostop do storitev na področju duševnega zdravja, vključno s spletnimi storitvami.
“Želeli bi dvigniti spoznanje, da sta ozaveščenost o alkoholu in politični ukrepi pomembni elementi za premagovanje pandemije koronavirusa,” pravi Johnny Mostacero, predsednik švedskega družbenega gibanja za preprečevanje in nadzor alkohola IOGT-NTO. “Zato bi morali organi javnega zdravja podajati nasvete o alkoholu v skladu z navodili Svetovne zdravstvene organizacije.”
Švedska, Stockholm, 26. januar 2021
Prevedla: Ana Štruc
Telefon je nastal v sodelovanju Nacionalnega inštituta za javno zdravje in Društva psihologov Slovenije, Rdečega križa Slovenije, Slovenske krovne zveze za psihoterapijo, Zaupnega telefona Samarijan, Združenja zakonskih in družinskih terapevtov in Zveze prijateljev mladine Slovenija – TOM telefon. Več o tem TUKAJ. Ostali viri pomoči po Sloveniji pa so dostopni TUKAJ.
V pomladnih času epidemije smo na projektu pripravili tudi članek Tveganja pitja alkohola v času koronavirusa in kako se s stresom spoprijeti na zdrav način, ki ga lahko preberete TUKAJ.
Slovenski video posnetek s slovenskimi podnapisi
Videoposnetek z madžarskimi podnapisi:
Video posnetek z italijanskimi podnapisi:
Videoposnetek z angleškimi podnapisi:
Zakaj alkohol tudi v času aktualne epidemije ni dobra izbira?
Negativni učinki alkohola na posameznikovo telo in počutje
Ker pitje alkohola v manjših količinah kratkoročno lahko daje občutek večje sproščenosti, dvigne razpoloženje in povzroči nekritičnost oz. občutek, da naši problemi »izginejo«, niti ni tako nenavadno, da posameznik v stiski kdaj poseže po pitju alkohola. Alkohol na naše telo namreč deluje tako, da upočasni delovanje osrednjega živčnega sistema in nam na kratki rok lahko daje občutek pomirjenosti. Ob tem pa se je pomembno zavedati, da gre le za nekatere kratkotrajne učinke, ki izginejo, kakor hitro se alkohol izloči iz telesa.
Na drugi strani pa ima alkohol mnoge negativne učinke, ki se lahko hitro pokažejo. Pogosto zamegli posameznikovo zmožnost presoje in slabi posameznikove psihofizične zmogljivosti, s čimer onemogoči ustrezno odzivanje na dogajanje v okolici. Prav tako lahko hitro vpliva na imunski sistem, saj naj bi bil posameznik še 24 ur po tem, ko je ob neki priložnosti popil preveč alkohola, bolj dovzeten za viruse, bakterije, posledično okužbe (1).
Ob teh so sicer najbolj pogosti negativni učinki še: zastrupitev z alkoholom – slabost in bruhanje, motnje srčnega ritma, vnetje trebušne slinavke, vnetje želodca, motnje razpoloženja, motnje ravnotežja, motnje v presojanju, motnje v koordinaciji, motnje v spominu, motnje spanja, motnje v spolnosti, nekritičnost in nasilnost (2, 3, 4). K temu lahko prištejemo še poškodbe zaradi padcev in nesreč, nezaščitene spolne odnose in spolne zlorabe. (5)
Poleg negativnih kratkoročnih posledic ima pitje alkohola tudi mnoge dolgoročne negativne posledice. Predstavlja lahko tveganje za razvoj bolezni na področju duševnega zdravja (npr. občutek tesnobnosti, brezupa, odtujenosti ali brezizhodnosti, pojav demence in alkoholnih psihotičnih motenj ter nasilja) (6), prav tako pa pitje alkohola predstavlja vzročno komponento za več kot 200 prepoznanih bolezenskih stanj (npr. rakava obolenja, mišično-skeletna obolenja, srčno žilne bolezni, bolezni želodca in prebavil …) in poškodb. Med njimi tudi zasvojenost z alkoholom. (7)
Negativni učinki alkohola na odpornost
Okužba s koronavirusom (COVID-19) se kaže s slabim počutjem, utrujenostjo, nahodom, z vročino, kašljem in pri težjih oblikah z občutkom pomanjkanja zraka (8). Tako kot pri drugih bolezenskih stanjih, ko je zmanjšana splošna odpornost, sta tudi v takšnem zdravstvenem stanju človekovo telo in zdravje na preizkušnji. Kakšno vlogo pa igra alkohol pri zmožnosti telesa za boj proti okužbi?
Strokovnjaki ameriškega inštituta, ki proučuje zlorabe alkohola in alkoholizem National Institute on Alcohol Abuse and Alcoholism so v letu 2015 izdali posebno številko revije Alcohol Research: Current Reviews, ki so jo posvetili povezavi med rabo alkohola in vplivom na imunski sistem, kot je na primer višja dovzetnost za pljučnico.
Ugotovili so, da alkohol moti imunske poti, ki lahko med drugim vplivajo tudi na slabšo sposobnost telesa za obrambo pred različnimi okužbami. (9) Alkohol torej vpliva na posameznikovo odpornost, kar pomembno oslabi telesno obrambo, ki pivce alkohola izpostavlja številnim zdravstvenim težavam, vključno z okužbami in sistemskimi vnetji. (10)
Če je koronavirusu (COVID-19) pridružena še kakšna druga bolezen, kot npr. nekatere vrste raka, je pitje alkohola še toliko bolj nepriporočljivo, saj v tem primeru alkohol posega tudi v sposobnosti imunske obrambe telesa pred omenjeno boleznijo. Ugotavljajo, da je za uspeh običajne kemoterapije ključnega pomena popolnoma delujoč imunski sistem. Klinično upravljanje vseh teh stanj je lahko zahtevnejše pri posameznikih, ki zlorabljajo alkohol, zaradi sočasne imunske oslabitve. (11)
https://twitter.com/SOPA_projekt/status/1250754994111942656?s=20
Negativni vpliv pitja alkohola na odnose z bližnjimi
Čas koronavirusa za marsikaterega posameznika predstavlja tudi čas dodatnih izzivov na področju odnosa z bližnjimi. Je namreč čas, ki od nas zahteva ostajanje doma in posledično preživljanje dodatnega časa z družino. Četudi se tega veselimo, lahko intenzivnost in povečan čas preživljanja skupaj predstavljata tudi dodaten stres. Tudi v tem primeru poseganje po pitju alkohola ni dobra izbira, saj lahko pitje alkoholnih pijač vpliva na spremembe vedenja posameznika, kar posledično vpliva na vse člane družine. Lahko se namreč poslabša komunikacija med družinskimi člani in poveča število konfliktov v družini, poraste lahko družinsko nasilje.
Novejše raziskave kažejo, da varne uporabe alkohola ni. Manj kot posameznik spije, manjše je tveganje, da bi alkohol povzročil trajno škodo. Zato glede pitja alkohola priporočamo: »Čim manj ali nič«.
Kakšna je torej alternativa?
Kam se lahko obrnemo in kako si lahko pomagamo, če smo v duševni stiski, kar v trenutni situaciji epidemije ni nepričakovan odziv posameznika na situacijo. Nacionalni inštitut za javno zdravje je na svoji spletni strani TUKAJ, pripravil kar nekaj informacij na temo ohranjanja duševnega zdravja v času epidemije.
Če izpostavimo le nekatere metode, kako obvladati stres in zmanjšati občutke strahu, panike in zaskrbljenosti oz. kako skušati ostati mirni ali pa se pomiriti: opremimo se z relevantnimi informacijami o trenutni situaciji, o svojih stiskah se pogovarjajmo z ljudmi, ki so nam blizu, ohranjajmo socialne stike, kolikor gre, skrbimo za zdrav življenjski slog in z njim poskrbimo za svoje zdravje, bodimo strpni do sebe in soljudi. Več o tem najdete na povezavi TUKAJ. Kot zelo učinkovite pri sproščanju so se za marsikoga izkazale tudi dihalne vaje. Nekaj le-teh najdete TUKAJ.
Če je stiska prehuda in si ne znamo pomagati sami, so nam na voljo tudi različne oblike psihološke podpore. Tako so za nas tukaj strokovnjaki zdravstvenovzgojnih centrov in centrov za krepitev zdravja ter drugih zdravstvenih služb v okviru zdravstvenih domov za brezplačne razbremenilne telefonske pogovore ob soočanju s stresom, strahovi ali skrbmi, povezanimi s koronavirusom. Namen teh pogovorov je nudenje osnovne psihološke podpore v času epidemije. Svetovalci na telefonu so psihologi ali drugi ustrezno usposobljeni zdravstveni (so)delavci, z delovnimi izkušnjami na področju duševnega zdravja. Seznam telefonskih kontaktov za nudenje psihološke podpore najdete na povezavi TUKAJ.
V času izrednih razmer in okoliščin, kakor jih doživljamo in živimo sedaj v času epidemije, je bistvenega pomena tudi ravnanje po načelih solidarnosti in človečnosti. Po tem ko poskrbimo za svoje zdravje in svoje dobro počutje, nekaj pozornosti namenimo tudi svojim bližnjim. Vprašajmo jih, kako so. Bodimo tu za njih in jih podprimo. Skrb za drugega, je tudi skrb zase. Več o tem najdete na povezavi TUKAJ.
Vsekakor pa v nastali situaciji zelo pomembno, da poskrbimo tudi za naše najmlajše. Tudi pri njih se porajajo vprašanja in negotovost. V tej situaciji je več kot dobrodošlo, da se z otroki pogovarjamo in jim odgovorimo na njihova vprašanja (seveda z informacijami, ki jih prilagodimo otrokovemu razumevanju). Bodimo pozorni na njihovo razpoloženje in vedenje oz. bolje na spremembe le-tega. Otrokovo doživljanje situacije je močno povezano s tem, kako situacijo doživlja njemu pomembni odrasli in tako bomo z ohranjanjem lastnega miru, dajanjem občutka varnosti in kontrole, ohranjali tudi mirnost in občutek varnosti pri otroku. Več o tem najdete na povezavi TUKAJ.
Za zaključek pa še kratka misel avtoric prispevka. Morda res ne moremo nadzorovati situacije zunaj sebe, imamo pa vpliv na naš odnos do dojemanja zunanjega dogajanja. Naša moč in pot do notranjega miru je tudi v tem, da se zavedamo, da tudi sami bistveno prispevamo k svojemu dobremu počutju in zdravju.
Na naši spletni strani so na voljo viri pomoči po vsej Sloveniji TUKAJ, prav tako je je trenutno dostopna brezplačna telefonska številka za psihološko podporo ob epidemiji: 080 51 00. Vse dni v tednu 24 ur na dan bodo strokovno pomoč nudili izkušeni psihologi, psihoterapevti in drugi strokovnjaki s področja duševnega zdravja. S telefonom želimo zagotoviti dostopno podporo ljudem, ki se v času epidemije in z njo povezanih kriznih ukrepov soočajo z različnimi stiskami. Telefon je nastal v sodelovanju Nacionalnega inštituta za javno zdravje in Društva psihologov Slovenije, Rdečega križa Slovenije, Slovenske krovne zveze za psihoterapijo, Zaupnega telefona Samarijan, Združenja zakonskih in družinskih terapevtov in Zveze prijateljev mladine Slovenija – TOM telefon. Več o tem TUKAJ.
Več o alkoholu, alkoholni problematiki, o vzorcih pitja alkohola in posledicah, ki jih tvegano in škodljivo pitje prinaša, si lahko preberete na spodnjih podstraneh:
https://www.sopa.si/kakovost-zivljenja/viri-pomoci/
Viri:
(1) https://www.niaaa.nih.gov/alcohols-effects-health/alcohols-effects-body).
(2) Alkohol: Osnovna dejstva o alkoholu. (2014). Pridobljeno s https://www.nijz.si/sl/osnovna-dejstva-o-alkoholu
(3) Sporočilo v steklenici: Vpliv alkohola na človeka. (2020). Pridobljeno s https://www.nalijem.si/o-alkoholu/vpliv-alkohola-na-cloveka
(4) Z znanjem do boljšega zdravja: Kako ohranjati dobro počutje in duševno zdravje?. (2020). Pridobljeno s https://www.nijz.si/sl/kako-ohranjati-dobro-pocutje-in-dusevno-zdravje.
(5) Radoš Krnel, S., Lovrečič, B., Lovrečič M., Hovnik-Keršmanc, M. in Božank, B. (ur.). 2017. Odgovorna strežba alkohola: Priročnik za izobraževanje strežnega osebja. Ljubljana: Nacionalni inštitut za javno zdravja
(6) Alkohol in duševno zdravje. (2020). Pridobljeno s http://obcine.nijz.si/Dokumenti/pdf/2017/Alkohol%20in%20du%C5%A1evno%20zdravje.pdf
(7) Roškar, M., Serec, M., Petrič, V. K., Blažko, N., Hovnik Keršmanc, M. in Sedláková, D. (ur). 2019. Alkoholna politika v Sloveniji: Priložnosti zmanjševanja škode in stroškov ter neenakosti med prebivalci. Ljubljana: Nacionalni inštitut za javno zdravje. Pridobljeno s https://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/publikacije-datoteke/190506_-_policy_brief.pdf.
(8) Z znanjem do boljšega zdravlja: SARS-CoV-2. (2020). Pridobljeno s https://www.nijz.si/sl/koronavirus-za-splosno-javnost
(9) Sarkar, D., Ph.D., Jung, K. Ph.D.in Wang, J., Ph.D. (2015). Alcohol and the Immune System. Alcohol Research: Current Reviews, 37(2), 153-155. Pridobljeno s https://www.arcr.niaaa.nih.gov/arcr372/article00.pdf.
(10) Szabo, G., Ph.D., M.D. in Saha, B., Ph.D. (2015). Alcohol’s Effect on Host Defense. Alcohol Research: Current Reviews, 37(2), 159-170. Pridobljeno s https://www.arcr.niaaa.nih.gov/arcr372/article01.pdf.
(11) Meadows, G. G., Ph.D. in Zhang, H., Ph.D. (2015). Effects of Alcohol on Tumor Growth, Metastasis, Immune Response, and Host Survival. Alcohol Research: Current Reviews, 37(2), 311-330. Pridobljeno s https://www.arcr.niaaa.nih.gov/arcr372/article14.pdf.
Zaradi izolacije, ki jo doživljajo pari v rodni dobi, so tudi napovedi, da bo prišlo leta 2021 do porasta rojstev. Zato prebivalce Kanade spodbujajo k zavedanju, da pitje alkohola škodi zdravju ploda in mu lahko pusti trajne posledice, znane kot spekter fetalnih alkoholnih motenj (FASD).
Poleg pitja alkohola na tveganje za pojav FASD vplivajo še številni dejavniki, na primer splošno zdravje matere, prehrana, uporaba drugih psihoaktivnih snovi, raven stresa, prenatalna oskrba, pa tudi genetika. V nosečnosti ni znanega varnega časa ali količine in načina pitja alkohola, zato se strokovnjaki strinjajo, da je najvarneje ne piti alkohola v nosečnosti in spodbujajo ženske in njihove partnerje k prenehanju pitja alkohola že v času pred zanositvijo.
Celoten prispevek (v angleščini) je dostopen TUKAJ
Slovenska zloženka o alkoholu in nosečnosti, Za najboljši začetek, je dostopna TUKAJ
Vabimo vas tudi k branju članka:
Mednarodni strokovni simpozij na temo Spekter fetalnih alkoholnih motenj (FASD)
in članka
Že ko načrtujeta otroka, recita alkoholu ne oba, bodoči oče in bodoča mama
Pitje alkoholnih pijač poveča na primer tveganje za nastanek sindroma akutne dihalne stiske (ARDS angl. Acute Respiratory Distress Syndrome), ki je eden najtežjih zapletov COVID-19, sepso, alkoholno bolezen jeter in nekaterih oblik raka. Alkohol vpliva tudi na naše mišljenje, presojo, odločanje in vedenje, kar povečuje verjetnost konfliktov, nasilja, nezgod in poškodb. Alkohol, tudi v majhnih količinah, ogroža še nerojenega otroka kadar koli med nosečnostjo.
Epidemija koronavirusa je izredna situacija, v kateri mnogi doživljajo negotovost, strah in skrbi. Vse to lahko poveča željo, da bi težave omilili s pitjem alkoholnih pijač. V naši kulturi je namreč pogosto prepričanje, da alkohol reši težave, odžene skrbi in izboljša razpoloženje. To je sicer res, saj ima alkohol pomirjevalni učinek, ki pa deluje le kratkoročno.
Opijanje in dolgotrajno pitje alkohola posamezniku, bližnjim in družbi prineseta mnogo več škode kot dobrega.
V teh časih pa je še več razlogov, zakaj pitje alkoholnih pijač ni dobra izbira. Že dolgo časa namreč vemo, da obstaja povezava med pitjem alkohola in njegovimi škodljivimi učinki na imunski sistem. Manj znano pa je dejstvo, da na naš imunski odziv vplivajo že manjše in ne le večje količine alkohola ter povečajo tveganje za okužbe in bolezni. Strokovnjaki ameriškega inštituta National Institute on Alcohol Abuse and Alcoholism, ki proučujejo področje škodljivega pitja alkohola in zasvojenosti z alkoholom, so v letu 2015 izdali posebno številko znanstvene revije Alcohol Research: Current Reviews, ki so jo posvetili ravno povezavi med pitjem alkoholnih pijač in vplivom alkohola na imunski sistem, kot je na primer večja dovzetnost za nastanek pljučnice.
Ključna ugotovitev je, da alkohol vpliva na vse vidike imunskega odziva organizma, kar zmanjša našo odpornost na širok spekter patogenov, vključno z virusi in bakterijami.
Pri virusnih okužbah alkohol lahko poveča dovzetnost za okužbo ali prispeva k težjemu poteku bolezni.
V času epidemije, zato tako kot tudi sicer, priporočamo, da bi odrasli ljudje pili alkohol v čim manjših količinah ali pa ga sploh ne bi pili. Občutke negotovosti in strahu si lahko lajšamo na bolj zdrave načine – več informacij o tem lahko najdete v prispevkih Kako obvladovati stres, zmanjšati občutke strahu, panike in zaskrbljenosti zaradi koronovirusa ali Tveganja pitja alkohola v času koronavirusa in kako se s stresom spoprijeti na zdrav način.
Za zmanjševanje pitja alkoholnih pijač je na voljo več dokazano učinkovitih ukrepov. Eden izmed najpomembnejših ukrepov je zmanjševanje dostopnosti alkoholnih pijač. Raziskave kažejo, da je dostopnost alkoholnih pijač neposredno povezana z obsegom porabe: večja kot je dostopnost alkoholnih pijač, večja je potrošnja alkoholnih pijač, več je z alkoholom povezane škode.
Že majhne omejitve dostopnosti lahko prispevajo k izboljšanju zdravja, zmanjševanju nasilja in škode za druge.
Zato se strinjamo s pobudo koalicije slovenskih nevladnih organizacij s področja javnega zdravja, ki jo je v času epidemije koronavirusa predlagala Vladi Republike Slovenije. Le-ta se nanaša na prepoved spletne prodaje in dostave alkoholnih pijač na dom, kar bi zmanjšalo dostopnost do alkoholnih pijač in s tem povezano škodo. V prihodnje velja razmisliti tudi o omejitvah prodaje alkoholnih pijač na bencinskih črpalkah.
Poleg ukrepov omejevanja dostopnosti alkohola pa je zelo pomembno krepiti preventivne dejavnosti, zgodaj prepoznavati tiste, ki pijejo na način, s katerim tvegajo škodo, ali pa na način, da je škoda zaradi alkohola že prisotna, ter uspešno zdraviti tiste, pri katerih je prisotna zasvojenost z alkoholom. Ker je veliko tovrstnih aktivnosti v času epidemije okrnjenih oz. se izvajajo na drugačne načine, bo treba veliko pozornosti nameniti boljšemu dostopu do teh virov in njihovi krepitvi.
Da pa bi krepili vire pomoči tudi v času epidemije, prebivalcem nudimo različne oblike psihološke podpore.
V ta namen so strokovnjaki zdravstvenovzgojnih centrov in centrov za krepitev zdravja ter drugih zdravstvenih služb v okviru zdravstvenih domov na voljo za brezplačne razbremenilne pogovore ob soočanju s stresom, strahovi ali skrbmi, povezanimi z novim koronavirusom. Seznam telefonskih številk in ure dosegljivosti svetovalcev so navedeni na spletni strani NIJZ. V popoldanskih in večernih urah pa je na voljo tudi Telefon za psihološko podporo ob epidemiji COVID-19, ki deluje med 16.00 in 24.00 uro med tednom ter 14.00 in 24.00 uro med vikendi. Svetovalci so dosegljivi na telefonski številki 041 443 443.
Če potrebujete pomoč ali nasvet v zvezi s pitjem alkohola, pa so kontakti virov pomoči zbrani TUKAJ.
Pomembno: Različni miti, kot so, da pitje alkohol uničuje novi koronavirus, da pitje alkoholnih pijač z visokim odstotkom alkohola ubije virus v vdihanem zraku, da pitje alkohola (pivo, vino, žgane pijače, zeliščni alkohol) spodbuja imunost in odpornost proti virusu, ne držijo. Pitje alkohola, ne glede na vrsto alkoholne pijače, nas ne bo zaščitilo pred boleznijo COVID-19, niti ne bo preprečilo okužbe z novim koronavirusom. Naš imunski sistem lahko krepimo z zdravim načinom prehranjevanja in redno telesno aktivnostjo.
Pripravili: Strokovnjaki NIJZ za področje problematike alkohola.
Literatura:
ALKOHOL v Sloveniji : trendi v načinu pitja, zdravstvene posledice škodljivega pitja, mnenja akterjev in predlogi ukrepov za učinkovitejšo alkoholno politiko / urednice Maja Zorko … [et al.]. – 2. natis. – Ljubljana : Nacionalni inštitut za javno zdravje, 2014
Sarkar, D., Jung, M.K., Wang, H.J. Alcohol and the Immune System. Alcohol Res. 2015; 37(2): 153–155.
Szabo, G., Ph.D., M.D. in Saha, B., Ph.D. Alcohol’s Effect on Host Defense. Alcohol Res. 2015; 37(2): 159–170.
World Health Organization. Alcohol and COVID-19: what you need to know. 2020. Pridobljeno 16. 4. 2020 s strani: http://www.euro.who.int/__data/assets/pdf_file/0010/437608/Alcohol-and-COVID-19-what-you-need-to-know.pdf