Domov > nosečnost
 

Strokovno srečanje ob 10. obletnici obeležitve dneva fetalnega alkoholnega sindroma

Letos poteka 10 let od prve obeležitve mednarodnega Dneva FAS v Sloveniji. Ob tem jubileju Nacionalni inštitut za javno zdravje ob podpori Ministrstva za zdravje pripravlja dogodek za strokovno in drugo zainteresirano javnost, na katerem bodo domači in tuji predavatelji prikazali problematiko alkoholu izpostavljenih nosečnosti iz različnih vidikov.

Celodnevni dogodek, ki bo brezplačen in za kreditne točke prijavljen pri Zdravniški zbornici in Zbornici zdravstvene nege, bo potekal 5. septembra 2024 v Hotelu City v Ljubljani.

Vabilo si lahko ogledate na TEJ POVEZAVI.

Program je na voljo na TEJ POVEZAVI.

Vsako leto 9. septembra, ob 9. uri in 9 minut, v duhu simbolike števila 9, kot je mesecev nosečnosti, obeležimo mednarodni dan ozaveščanja o posledicah izpostavljenosti otroka alkoholu pred rojstvom.

Prizadeti so lahko različni organi in tkiva, odvisno od njihovega razvoja glede na čas v nosečnosti, v katerem pride do izpostavljenosti otroka alkoholu. Najbolj ranljivi pa so otrokovi možgani, ki se razvijajo skozi celotno nosečnost. Posledice izpostavljenosti alkoholu so lahko spontani splav, odmrtje ploda, različne vrste nepravilnosti pri plodu, moten psihološki razvoj in fizična rast otroka po rojstvu, lahko pa pride tudi do razvoja motenj iz fetalnega alkoholnega spektra (kratica FASD).

Otroci s FASD imajo lahko različne motnje v telesnem, duševnem in kognitivnem razvoju, ki vodijo do težav v vedenju, razumevanju, sklepanju in presojanju, mišljenju, spominu ter učenju. Ker so te motnje prirojene, ostanejo za vse življenje. Vodijo v prikrajšanosti na različnih življenjskih področjih: izobraževanja in pridobivanja poklica, pridobivanja in ohranjanja zaposlitve, na področju socialnih veščin, sposobnosti samostojnega življenja, na področju duševnega in telesnega zdravja, pogosteje so prisotna tudi različna tvegana vedenja. Vse to zmanjšuje kakovost otrokovega življenja in kasneje odrasle osebe s FASD ter tudi njene družine.

Alkohol lahko pri zarodku oziroma plodu povzroči vrsto razvojnih motenj.

Vsaka pijača, ki vsebuje alkohol, lahko ovira plodov razvoj in rast. Torej vsa vina, piva, žgane pijače in različne mešane alkoholne pijače. Primer: v 1 dcl rdečega vina je ista količina alkohola kot v 1 dcl belega vina ali 2,5 dcl piva ali 0,3 dcl žgane pijače. Količina alkohola, za katero bi bilo mogoče zagotoviti, da je popolnoma “varna” oziroma “brez tveganja” v času nosečnosti, ne obstaja. Ob tem Marjetka Hovnik Keršmanc z NIJZ opozarja: »Celo majhna izpostavljenost alkoholu pred rojstvom lahko negativno vpliva na normalen potek razvoja živčevja.

Dovolj je lahko le nekaj pijač v določenem obdobju nosečnosti, da pri še nerojenem otroku nastanejo trajne poškodbe možganov.« Če je otrok izpostavljen pitju več alkohola in pogosteje, to zanj pomeni večje tveganje škodljivih posledic. Tveganja, ki ga izpostavljenost alkoholu predstavlja za posamezno nosečnost, nikoli ne moremo napovedati. Na to, poleg količine zaužitega alkohola, pogostosti pitja ter časa in trajanja izpostavljenosti alkoholu, vplivajo še drugi dejavniki, tako s strani matere (na primer njena presnova alkohola, prehrana, zdravstveno stanje in življenjski slog) kot tudi ranljivost otroka.

“Varne” meje pitja alkohola v nosečnosti ni.

Pomembno je zavedanje, da je najvarneje prenehati piti pijače, ki vsebujejo alkohol, že pred zanositvijo. Ni “varnega” obdobja med nosečnostjo za pitje pijač, ki vsebujejo alkohol. Otrokovi možgani se razvijajo skozi celotno nosečnost in alkohol lahko kadarkoli poškoduje različne dele možganov. »Najvarneje je prenehati piti pijače, ki vsebujejo alkohol, že takrat, ko partnerja šele načrtujeta nosečnost. Partnerja namreč v začetku, to je prvih 4 do 6 tednov, za nosečnost še ne vesta. Če takrat nosečnica pije pijače, ki vsebujejo alkohol, izpostavlja otroka alkoholu, ne da bi to nameravala. Če se to zgodi, naj nosečnica čimprej, ko izve za nosečnost, preneha s pitjem pijač, ki vsebujejo alkohol,« je povedala Marjetka Hovnik Keršmanc z NIJZ.

Novejše raziskave opozarjajo, da pitje alkohola pred spočetjem tudi pri moškem vpliva na njegovo plodnost in lahko tudi na zdravje njegovih potomcev: vpliva na količino sperme, gostoto, število, gibljivost ter obliko in zgradbo semenčic. Če partnerja pijeta pijače, ki vsebujejo alkohol, in ne uporabljata kontracepcije pri spolnih odnosih, lahko pride do zanositve in izpostavitve otroka alkoholu, preden vesta za nosečnost. V tem primeru velja nasvet, naj partnerja dosledno uporabljata učinkovito zaščito pred zanositvijo, s tem bosta preprečila, da bi ob nenačrtovani nosečnosti prišlo do izpostavljenosti še nerojenega otroka alkoholu.

Pitje alkohola pred spočetjem tudi pri moškem vpliva na njegovo plodnost.

Starševstvo, tudi v povezavi z odnosom do alkohola, je skupna odgovornost obeh partnerjev. Na odnos ženske do alkohola in njeno pitje pijač, ki vsebujejo alkohol, pred in med nosečnostjo pomembno vpliva partnerjev odnos do alkohola in njegova podpora pri zdravem načinu življenja. »Ženske, katerih partnerji ne pijejo alkohola, ga tudi same bolj verjetno ne pijejo. Tiste, ki čutijo partnerjevo podporo, so bolj zadovoljne v zvezi, med nosečnostjo manj verjetneje pijejo alkohol in poročajo o manj težavah v duševnem zdravju,« dodaja Maja Roškar z NIJZ.

Že, ko načrtujeta otroka, recita ALKOHOLU NE oba bodoča starša.

Leto 2022 je evropsko leto mladih. Mladi so bodoči starši. Zbrana razmišljanja dijakov o alkoholu in nosečnosti so nastala v sodelovanju Srednje vzgojiteljske šole, gimnazije in umetniške gimnazije Ljubljana in NIJZ.

TONSKE IZJAVE:

Pitje alkohola v času nosečnosti je namreč zelo povezano s splošnimi vzorci pitja alkohola med prebivalci, zato je nosečnost brez alkohola za dobrobit otrok skupna odgovornost družbe. »To je problem, ki ni omejen niti na nosečnost niti na ženske, ampak vključuje tako moške kot ženske, in vzorce pitja alkohola na ravni celotnega prebivalstva, ne le žensk v rodni dobi. Je skupna odgovornost celotne družbe.« je izpostavila mag. Marjetka Hovnik Keršmanc z NIJZ.

V Sloveniji večina prebivalcev v rodni dobi pije alkoholne pijače, zato je ozaveščanje o fetalnem alkoholnem sindromu še toliko bolj pomembno. »Po podatkih raziskave Z zdravjem povezan vedenjski slog 2020, NIJZ, je v zadnjem letu 85 % moških in 79 % žensk, starih 18-44 let, pilo alkoholne pijače. 66 % moških in 51 % žensk te starosti je alkoholne pijače vsaj enkrat v zadnjem letu pilo tvegano ali škodljivo. Odstotek prebivalcev, ki so pili tvegano ali škodljivo, je med tako starimi prebivalci višji kot med preostalimi (45-74 let) in se je glede na leto 2001 pomembno zvišal (za 10 %).« je povedala dr. Maja Roškar z NIJZ.

Več informacij o Dnevu fetalnega alkoholnega sindroma, strategijah za zmanjševanje alkoholu izpostavljenih nosečnosti in gradivih lahko najdete v izjavi za javnost.

Aktivnosti, ki smo jih ob tem dnevu izvajali na območnih enotah NIJZ po Sloveniji pa lahko najdete TUKAJ. 

 

Zanesljivo lahko trdimo, da je FASD popolnoma preprečljiv – če otrok med nosečnostjo ni izpostavljen alkoholu, se FASD ne more razviti.

Kaj vemo o alkoholu in nosečnosti?

Alkohol, ki ga z alkoholno pijačo zaužije nosečnica, iz njene krvi prosto prehaja skozi posteljico in v nekaj minutah v otrokovi krvi doseže vsaj tako visoko koncentracijo kot pri mami. V nasprotju z mamo ima otrok omejene zmožnosti presnove alkohola, ki zato ostaja v otrokovem telesu dlje časa in nanj škodljivo deluje.

Ob tem mag. Marjetka Hovnik Keršmanc z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) poudarja: »Tudi manjša količina alkohola lahko škodi še nerojenemu otroku. Danes vemo, da so razlike med posamezniki v ranljivosti na alkohol povzročene z genetsko dovzetnostjo. Za žensko brez genetske dovzetnosti, morda en kozarec vina ne povzroči večje škode. Pri ženski z genetsko dovzetnostjo pa je lahko že en kozarec vina dovolj, da škodi otroku.«

Kaj se lahko zgodi?

Alkohol je celični strup in teratogen ter povzroča nepravilnosti v razvoju in rasti otroka. Ker se otrok razvija in raste skozi celo nosečnost, je lahko ob izpostavljenosti alkoholu moten razvoj njegovih organov in tkiv kadarkoli v nosečnosti, tudi še preden ženska ve, da je noseča. Na učinke alkohola so najbolj občutljivi otrokovi možgani, ki se razvijajo skozi celo nosečnost. Posledice izpostavljenosti alkoholu v nosečnosti so lahko splav, odmrtje ploda, zaostanek v rasti, rojstvo otroka s spektrom fetalnih alkoholnih motenj (FASD), tudi nenadna smrt dojenčka. FASD je skupno ime za različne prirojene nepravilnosti in primanjkljaje v razvoju otroka, ki izvirajo iz izpostavljenosti alkoholu pred rojstvom in se kažejo na telesnem, miselnem in duševnem področju. Za osebe s FASD so značilne spremembe v delovanju možganov, kar je pogosto prepoznano šele v šolskem obdobju, ko otrok ne zmore izpolniti vseh zadolžitev in pričakovanj. Če otrok s FASD ni prepoznan in ustrezno obravnavan, obstaja tudi veliko tveganje za mnoge oviranosti v odrasli dobi.

Ker je vsaka nosečnost drugačna, tveganja posledic izpostavljenosti alkoholu v nosečnosti, ne moremo predvideti. Na težo in obseg posledic pri otroku poleg količine popitega alkohola, pogostosti ter časa pitja v nosečnosti vplivajo še drugi dejavniki, kot je na primer materino zdravstveno stanje, prehrana, genetski dejavniki. Novejše raziskave opozarjajo, da na zdravje potomcev in celo naslednjih generacij vplivajo tudi očetove pivske navade. Raziskave kažejo, da ženske, katerih partnerji ne pijejo alkohola, ali jih podpirajo v nosečnosti brez alkohola, tudi pogosteje ne pijejo alkohola skozi celo nosečnost.

Izpostavljenost alkoholu pred rojstvom ne vpliva samo na izpostavljene posameznike, temveč tudi na družine in negovalce, saj imajo osebe s FASD težave na različnih področjih: poklicnem, socialnem, v duševnem zdravju, pogosto so prisotna tudi tvegana vedenja (raba alkohola in drugih drog, tvegana spolna vedenja, kršitev pravil). Osebe s FASD pogosto ne zmorejo samostojnega življenja. Posledično je izpostavljenost alkoholu pred rojstvom tudi precejšnje ekonomsko in družbeno breme.

Kje prepoznavamo problem v Sloveniji?

  • Skoraj polovica žensk v rodni dobi alkoholne pijače pije na visoko tvegan način

Raziskave kažejo, da je pomemben dejavnik, ki vpliva na pitje alkohola med nosečnostjo, pivsko vedenje pred nosečnostjo, še zlasti popivanje. Podatki slovenskih populacijskih raziskav kažejo na veliko razširjenost pitja alkohola v rodni dobi. »V starostni skupini 25 do 34 let, ki je starostna skupina, v kateri zabeležimo največ rojstev, je skoraj polovica (46 %) žensk v zadnjem letu vsaj enkrat pila na način, s katerim je tvegala pojav škodljivih posledic pitja alkohola.« je povedala dr. Maja Roškar z NIJZ. Velik delež nenačrtovanih nosečnosti, razširjenost in celo trend povečevanja visoko tveganega pitja med mladimi ženskami, povečuje verjetnost nenamerne izpostavljenosti otroka alkoholu v zgodnji nosečnosti, ko le-ta še ni prepoznana. Nenačrtovane nosečnosti pa so običajno tudi kasneje prepoznane.

  • Več kot četrtina nosečnic pije alkohol in zaradi posledic pitja alkohola se letno rodi vsaj 80 otrok z najtežjimi motnjami

Po oceni tujih strokovnjakov v Sloveniji v nosečnosti več kot četrtina nosečnic (27 %) v času nosečnosti pije alkohol, na leto pa se rodi vsaj 80 otrok z najtežjo obliko motnje (FAS), vseh otrok, ki imajo kakršnekoli posledice zaradi izpostavljenosti alkoholu pred rojstvom, pa približno petkrat toliko.

Kaj lahko naredimo?

FASD je popolnoma preprečljiv, če otrok ni izpostavljen alkoholu pred rojstvom. V celotni nosečnosti in v času načrtovanja nosečnosti ni varnega pitja alkohola. Največja ogroženost za otroka zaradi izpostavljenosti alkoholu je sicer v prvem tromesečju, vključno od časa zanositve do prve izostale menstruacije, vendar je ogroženost prisotna skozi celotno nosečnost. Zato je najvarneje, da se bodoča starša izogibata pitju alkohola že v času načrtovanja nosečnosti. Vse vrste alkoholnih pijač so enako škodljive, vključno vsa vina in piva.

Pozitivna podpora s strani partnerja in okolice je pomembna. Pivsko vedenje partnerja, družinskih članov in prijateljev močno vpliva na pitje alkohola pri nosečnici. Pomembno je, da odločitev bodočih staršev, da v času nosečnosti ne bosta pila alkohola, podprejo in spoštujejo tudi njihovi bližnji.

Ozaveščanje celotne skupnosti za preprečevanje in zmanjševanje alkoholu izpostavljenih nosečnosti in FASD. Mag. Marjetka Hovnik Keršmanc z NIJZ je poudarila »Odnos vsakega izmed nas je pomemben in vpliva na družbeno sprejemljivost oz. nesprejemljivost pitja alkohola v času nosečnosti. To hkrati pomeni, da k zmanjševanju problematike lahko prispeva prav vsak izmed nas. S tem namenom NIJZ ob letošnji obeležitvi dneva FAS izvaja več aktivnosti:

  • nagovor županjam in županom slovenskih občin, da v svojih okoljih preko lokalnih kanalov obveščanja opozarjajo na problematiko FASD in promovirajo nosečnost brez alkohola;
  • kampanja na družbenih omrežjih za promocijo nosečnosti brez alkohola;
  • predvajanje videa Nosečnost brez alkohola na TV postajah;
  • skupne aktivnosti z zaposlenimi v gostinstvu, ki lahko pomembno prispevajo k ozaveščanju in zmanjševanju izpostavljenosti alkoholu med nosečnostjo z odgovorno strežbo alkohola. Na odgovorno strežbo alkohola nosečnicam je opozoril tudi mag. Peter Mihelčič, direktor in profesor z Višje strokovne šole za gostinstvo, velnes in turizem Bled: »Na naši višji strokovni šoli študente ozaveščamo o odgovorni strežbi alkoholnih pijač. Na ta način se trudimo, da bi naši diplomanti na poklicni poti delovali družbeno odgovorno.« Študenti te šole pa so posneli kratek video, ki si ga lahko ogledate tukaj.

Gradiva: