Tvegano pitje v času COVID-19 in kako se s stresom spoprijeti na zdrav način

04. 09. 2020

Čas koronavirusa (COVID-19) je za marsikoga izmed nas čas neznanega in čas, ko se zavemo, da vsega ne moremo popolnoma nadzorovati. Nepredvidljiv je tako razvoj situacije, kakor tudi njeno trajanje. Vse to pa v marsikom lahko vzbuja občutke strahu, jeze, nemoči in žalosti ... ter povzroča stres. Kadar se znajdemo v situaciji, ko se počutimo tesnobne, zaskrbljene, ponavadi pomislimo na načine, kako bi se lahko tega počutja znebili, ga prekinili ali ustavili.V naši družbi, ki jo včasih poimenujemo kar »mokra kultura«, v zgoraj opisanih situacijah tako marsikdo pomisli na ali tudi poseže po alkoholu v upanju, da bodo tesnoba, stres, zaskrbljenost in strah izginili.

Zakaj alkohol tudi v času aktualne epidemije ni dobra izbira?

Negativni učinki alkohola na posameznikovo telo in počutje
Ker pitje alkohola v manjših količinah kratkoročno lahko daje občutek večje sproščenosti, dvigne razpoloženje in povzroči nekritičnost oz. občutek, da naši problemi »izginejo«, niti ni tako nenavadno, da posameznik v stiski kdaj poseže po pitju alkohola. Alkohol na naše telo namreč deluje tako, da upočasni delovanje osrednjega živčnega sistema in nam na kratki rok lahko daje občutek pomirjenosti. Ob tem pa se je pomembno zavedati, da gre le za nekatere kratkotrajne učinke, ki izginejo, kakor hitro se alkohol izloči iz telesa.

Na drugi strani pa ima alkohol mnoge negativne učinke, ki se lahko hitro pokažejo. Pogosto zamegli posameznikovo zmožnost presoje in slabi posameznikove psihofizične zmogljivosti, s čimer onemogoči ustrezno odzivanje na dogajanje v okolici. Prav tako lahko hitro vpliva na imunski sistem, saj naj bi bil posameznik še 24 ur po tem, ko je ob neki priložnosti popil preveč alkohola, bolj dovzeten za viruse, bakterije, posledično okužbe (1).

Ob teh so sicer najbolj pogosti negativni učinki še: zastrupitev z alkoholom – slabost in bruhanje, motnje srčnega ritma, vnetje trebušne slinavke, vnetje želodca, motnje razpoloženja, motnje ravnotežja, motnje v presojanju, motnje v koordinaciji, motnje v spominu, motnje spanja, motnje v spolnosti, nekritičnost in nasilnost (2, 3, 4). K temu lahko prištejemo še poškodbe zaradi padcev in nesreč, nezaščitene spolne odnose in spolne zlorabe. (5)

Poleg negativnih kratkoročnih posledic ima pitje alkohola tudi mnoge dolgoročne negativne posledice. Predstavlja lahko tveganje za razvoj bolezni na področju duševnega zdravja (npr. občutek tesnobnosti, brezupa, odtujenosti ali brezizhodnosti, pojav demence in alkoholnih psihotičnih motenj ter nasilja) (6), prav tako pa pitje alkohola predstavlja vzročno komponento za več kot 200 prepoznanih bolezenskih stanj (npr. rakava obolenja, mišično-skeletna obolenja, srčno žilne bolezni, bolezni želodca in prebavil …) in poškodb. Med njimi tudi zasvojenost z alkoholom. (7)

Negativni učinki alkohola na odpornost
Okužba s koronavirusom (COVID-19) se kaže s slabim počutjem, utrujenostjo, nahodom, z vročino, kašljem in pri težjih oblikah z občutkom pomanjkanja zraka (8). Tako kot pri drugih bolezenskih stanjih, ko je zmanjšana splošna odpornost, sta tudi v takšnem zdravstvenem stanju človekovo telo in zdravje na preizkušnji. Kakšno vlogo pa igra alkohol pri zmožnosti telesa za boj proti okužbi?
Strokovnjaki ameriškega inštituta, ki proučuje zlorabe alkohola in alkoholizem National Institute on Alcohol Abuse and Alcoholism so v letu 2015 izdali posebno številko revije Alcohol Research: Current Reviews, ki so jo posvetili povezavi med rabo alkohola in vplivom na imunski sistem, kot je na primer višja dovzetnost za pljučnico.

Ugotovili so, da alkohol moti imunske poti, ki lahko med drugim vplivajo tudi na slabšo sposobnost telesa za obrambo pred različnimi okužbami. (9) Alkohol torej vpliva na posameznikovo odpornost, kar pomembno oslabi telesno obrambo, ki pivce alkohola izpostavlja številnim zdravstvenim težavam, vključno z okužbami in sistemskimi vnetji. (10)

Če je koronavirusu (COVID-19) pridružena še kakšna druga bolezen, kot npr. nekatere vrste raka, je pitje alkohola še toliko bolj nepriporočljivo, saj v tem primeru alkohol posega tudi v sposobnosti imunske obrambe telesa pred omenjeno boleznijo. Ugotavljajo, da je za uspeh običajne kemoterapije ključnega pomena popolnoma delujoč imunski sistem. Klinično upravljanje vseh teh stanj je lahko zahtevnejše pri posameznikih, ki zlorabljajo alkohol, zaradi sočasne imunske oslabitve. (11)

Negativni vpliv pitja alkohola na odnose z bližnjimi
Čas koronavirusa za marsikaterega posameznika predstavlja tudi čas dodatnih izzivov na področju odnosa z bližnjimi. Je namreč čas, ki od nas zahteva ostajanje doma in posledično preživljanje dodatnega časa z družino. Četudi se tega veselimo, lahko intenzivnost in povečan čas preživljanja skupaj predstavljata tudi dodaten stres. Tudi v tem primeru poseganje po pitju alkohola ni dobra izbira, saj lahko pitje alkoholnih pijač vpliva na spremembe vedenja posameznika, kar posledično vpliva na vse člane družine. Lahko se namreč poslabša komunikacija med družinskimi člani in poveča število konfliktov v družini, poraste lahko družinsko nasilje.

Novejše raziskave kažejo, da varne uporabe alkohola ni. Manj kot posameznik spije, manjše je tveganje, da bi alkohol povzročil trajno škodo. Zato glede pitja alkohola priporočamo: »Čim manj ali nič«.

Kakšna je torej alternativa?
Kam se lahko obrnemo in kako si lahko pomagamo, če smo v duševni stiski, kar v trenutni situaciji epidemije ni nepričakovan odziv posameznika na situacijo. Nacionalni inštitut za javno zdravje je na svoji spletni strani TUKAJ, pripravil kar nekaj informacij na temo ohranjanja duševnega zdravja v času epidemije.

Če izpostavimo le nekatere metode, kako obvladati stres in zmanjšati občutke strahu, panike in zaskrbljenosti oz. kako skušati ostati mirni ali pa se pomiriti: opremimo se z relevantnimi informacijami o trenutni situaciji, o svojih stiskah se pogovarjajmo z ljudmi, ki so nam blizu, ohranjajmo socialne stike, kolikor gre, skrbimo za zdrav življenjski slog in z njim poskrbimo za svoje zdravje, bodimo strpni do sebe in soljudi. Več o tem najdete na povezavi TUKAJ. Kot zelo učinkovite pri sproščanju so se za marsikoga izkazale tudi dihalne vaje. Nekaj le-teh najdete TUKAJ.

Če je stiska prehuda in si ne znamo pomagati sami, so nam na voljo tudi različne oblike psihološke podpore. Tako so za nas tukaj strokovnjaki zdravstvenovzgojnih centrov in centrov za krepitev zdravja ter drugih zdravstvenih služb v okviru zdravstvenih domov za brezplačne razbremenilne telefonske pogovore ob soočanju s stresom, strahovi ali skrbmi, povezanimi s koronavirusom. Namen teh pogovorov je nudenje osnovne psihološke podpore v času epidemije. Svetovalci na telefonu so psihologi ali drugi ustrezno usposobljeni zdravstveni (so)delavci, z delovnimi izkušnjami na področju duševnega zdravja. Seznam telefonskih kontaktov za nudenje psihološke podpore najdete na povezavi TUKAJ.

V času izrednih razmer in okoliščin, kakor jih doživljamo in živimo sedaj v času epidemije, je bistvenega pomena tudi ravnanje po načelih solidarnosti in človečnosti. Po tem ko poskrbimo za svoje zdravje in svoje dobro počutje, nekaj pozornosti namenimo tudi svojim bližnjim. Vprašajmo jih, kako so. Bodimo tu za njih in jih podprimo. Skrb za drugega, je tudi skrb zase. Več o tem najdete na povezavi TUKAJ.

Vsekakor pa v nastali situaciji zelo pomembno, da poskrbimo tudi za naše najmlajše. Tudi pri njih se porajajo vprašanja in negotovost. V tej situaciji je več kot dobrodošlo, da se z otroki pogovarjamo in jim odgovorimo na njihova vprašanja (seveda z informacijami, ki jih prilagodimo otrokovemu razumevanju). Bodimo pozorni na njihovo razpoloženje in vedenje oz. bolje na spremembe le-tega. Otrokovo doživljanje situacije je močno povezano s tem, kako situacijo doživlja njemu pomembni odrasli in tako bomo z ohranjanjem lastnega miru, dajanjem občutka varnosti in kontrole, ohranjali tudi mirnost in občutek varnosti pri otroku. Več o tem najdete na povezavi TUKAJ.

Za zaključek pa še kratka misel avtoric prispevka. Morda res ne moremo nadzorovati situacije zunaj sebe, imamo pa vpliv na naš odnos do dojemanja zunanjega dogajanja. Naša moč in pot do notranjega miru je tudi v tem, da se zavedamo, da tudi sami bistveno prispevamo k svojemu dobremu počutju in zdravju.

Na naši spletni strani so na voljo viri pomoči po vsej Sloveniji TUKAJ, prav tako je je trenutno dostopna brezplačna telefonska številka za psihološko podporo ob epidemiji: 080 51 00. Vse dni v tednu 24 ur na dan bodo strokovno pomoč nudili izkušeni psihologi, psihoterapevti in drugi strokovnjaki s področja duševnega zdravja. S telefonom želimo zagotoviti dostopno podporo ljudem, ki se v času epidemije in z njo povezanih kriznih ukrepov soočajo z različnimi stiskami. Telefon je nastal v sodelovanju Nacionalnega inštituta za javno zdravje in Društva psihologov Slovenije, Rdečega križa Slovenije, Slovenske krovne zveze za psihoterapijo, Zaupnega telefona Samarijan, Združenja zakonskih in družinskih terapevtov in Zveze prijateljev mladine Slovenija – TOM telefon. Več o tem TUKAJ.

Več o alkoholu, alkoholni problematiki, o vzorcih pitja alkohola in posledicah, ki jih tvegano in škodljivo pitje prinaša, si lahko preberete na spodnjih podstraneh:

Viri:

(1) https://www.niaaa.nih.gov/alcohols-effects-health/alcohols-effects-body).
(2) Alkohol: Osnovna dejstva o alkoholu. (2014). Pridobljeno s https://www.nijz.si/sl/osnovna-dejstva-o-alkoholu
(3) Sporočilo v steklenici: Vpliv alkohola na človeka. (2020). Pridobljeno s https://www.nalijem.si/o-alkoholu/vpliv-alkohola-na-cloveka
(4) Z znanjem do boljšega zdravja: Kako ohranjati dobro počutje in duševno zdravje?. (2020). Pridobljeno s https://www.nijz.si/sl/kako-ohranjati-dobro-pocutje-in-dusevno-zdravje.
(5) Radoš Krnel, S., Lovrečič, B., Lovrečič M., Hovnik-Keršmanc, M. in Božank, B. (ur.). 2017. Odgovorna strežba alkohola: Priročnik za izobraževanje strežnega osebja. Ljubljana: Nacionalni inštitut za javno zdravja
(6) Alkohol in duševno zdravje. (2020). Pridobljeno s http://obcine.nijz.si/Dokumenti/pdf/2017/Alkohol%20in%20du%C5%A1evno%20zdravje.pdf
(7) Roškar, M., Serec, M., Petrič, V. K., Blažko, N., Hovnik Keršmanc, M. in Sedláková, D. (ur). 2019. Alkoholna politika v Sloveniji: Priložnosti zmanjševanja škode in stroškov ter neenakosti med prebivalci. Ljubljana: Nacionalni inštitut za javno zdravje. Pridobljeno s https://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/publikacije-datoteke/190506_-_policy_brief.pdf.
(8) Z znanjem do boljšega zdravlja: SARS-CoV-2. (2020). Pridobljeno s https://www.nijz.si/sl/koronavirus-za-splosno-javnost
(9) Sarkar, D., Ph.D., Jung, K. Ph.D.in Wang, J., Ph.D. (2015). Alcohol and the Immune System. Alcohol Research: Current Reviews, 37(2), 153-155. Pridobljeno s https://www.arcr.niaaa.nih.gov/arcr372/article00.pdf.
(10) Szabo, G., Ph.D., M.D. in Saha, B., Ph.D. (2015). Alcohol’s Effect on Host Defense. Alcohol Research: Current Reviews, 37(2), 159-170. Pridobljeno s https://www.arcr.niaaa.nih.gov/arcr372/article01.pdf.
(11) Meadows, G. G., Ph.D. in Zhang, H., Ph.D. (2015). Effects of Alcohol on Tumor Growth, Metastasis, Immune Response, and Host Survival. Alcohol Research: Current Reviews, 37(2), 311-330. Pridobljeno s https://www.arcr.niaaa.nih.gov/arcr372/article14.pdf.